Tina Heferle: Slovenija bo na področju migracij prispevala svoj pravični delež. Koliko prosilcev bo sprejela?

Slovenija bo v solidarnostni mehanizem EU na področju migracij prispevala svoj pravični delež, je danes ob robu zasedanja notranjih ministrov članic unije povedala državna sekretarka na notranjem ministrstvu Tina Heferle.

Državna sekretarka Tina Heferle
Državna sekretarka Tina Heferle
Evropska Unija
Datum 8. december 2025 17:44
Čas branja 3 min

Koliko in kako bo prispevala v mehanizem, ki je del evropskega migracijskega pakta, ni mogla razkriti. "Lahko povem, da bomo kot država, ki je pristopila k paktu, zagotovili svoj pravični delež," je Tina Heferle povedala glede današnjega dogovora notranjih ministrov o solidarnostnem mehanizmu, v okviru katerega bodo članice unije, ki so pod migracijskim pritiskom, v drugi polovici prihodnjega leta upravičene do podpore drugih držav.

Te bodo morale v mehanizem prispevati s premestitvami prosilcev za azil oziroma oseb z mednarodno zaščito iz prizadetih članic, finančno ali pa z drugimi solidarnostnimi ukrepi, kot je operativna podpora. O tem, kako bodo prispevale, bodo odločale članice same. Slovenska vlada je odločitev o tem sprejela pretekli teden, vendar pa Heferle podrobnosti še ni mogla razkriti, saj so dokumenti pod stopnjo tajnosti.

V skladu z današnjim dogovorom notranjih ministrov sicer mehanizem za obdobje od 12. junija do 31. decembra 2026 predvideva 21.000 premestitev oziroma 420 milijonov evrov finančnih prispevkov, kar je manj kot določa pravna podlaga. Pakt predvideva 30.000 premestitev oziroma 600 milijonov evrov finančnih prispevkov.

Kot je že med sprejemanjem zakonodaje pojasnil tedanji notranji minister Boštjan Poklukar, bi to pomenilo, da bi morala Slovenija premestiti 126 prosilcev za azil oziroma prispevati 2,8 milijona evrov. Glede na to, da sta skupno število premestitev oziroma finančnih prispevkov nižja, je pričakovati, da bo nižji tudi slovenski prispevek.

Glede na danes sklenjeni dogovor, ki ga bo Svet EU predvidoma uradno sprejel še pred koncem leta, bodo sicer do podpore iz mehanizma upravičene Italija, Španija, Grčija in Ciper. Še šest držav bo medtem lahko zaprosilo za izjemo od sodelovanja v mehanizmu. Slovenije ni med njimi.

Ministri za notranje zadeve so danes podprli tudi prvi evropski seznam varnih izvornih držav, namenjen pospešitvi azilnih postopkov. Na seznamu, o katerem se bo Svet EU zdaj pogajal z Evropskim parlamentom, so Kosovo, Bangladeš, Kolumbija, Egipt, Indija, Maroko in Tunizija. Poleg teh držav bodo glede na stališče Sveta EU kot varne obravnavane tudi države kandidatke za članstvo. Prav tako so se ministri dogovorili o izhodišču za pogajanja o predlogu uredbe o konceptu varne tretje države.

Obe stališči je po besedah Heferle podprla tudi Slovenija, ki ima sicer že svoj nacionalni seznam varnih izvornih držav. Na njem so Albanija, Alžirija, Bangladeš, BiH, Črna gora, Egipt, Gana, Gambija, Gruzija, Kosovo, Maroko, Nepal, Senegal, Severna Makedonija, Srbija, Tunizija in Turčija. Državna sekretarka je podprla tudi stališče Sveta EU o predlogu uredbe za pospešitev vračanja migrantov, ki nimajo pravice do bivanja v uniji, v tretje države.

"Podpiramo postopen pristop k nadaljnjemu razvoju skupnega sistema EU za vračanje, saj to omogoča skrbne prilagoditve in pomaga krepiti zaupanje med državami članicami in partnerji. Za izboljšanje učinkovitosti vračanja je ključnega pomena redna izmenjava informacij, tesno sodelovanje in pomoč med državami članicami," je ob tem povedala Heferle.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Kako bi ocenili jesenski del nogometne sezone NK Maribor?
Odlično.
4%
25 glasov
Prav dobro.
1%
9 glasov
Dobro.
9%
53 glasov
Zadostno.
23%
141 glasov
Nezadostno.
37%
229 glasov
Ne zanima me ...
26%
161 glasov
Skupaj glasov: 618