Potrošnja v Sloveniji na začetku leta ne kaže pričakovanega zagona. Čeprav naj bi realne plače letos zrasle za približno štiri odstotke, kar je ena višjih stopenj rasti v zadnjem desetletju, se to za zdaj še ne odraža v večji porabi. Podatki za januar kažejo, da so bili realni prihodki v maloprodaji za 1,5 odstotka nižji kot januarja lani.
Decembrsko povečanje potrošnje se tako ni preneslo v novo leto. Na mesečni ravni so bili januarski prihodki v trgovini za 1,9 odstotka nižji kot decembra, kar kaže, da se je praznični nakupovalni zagon hitro umiril.
Največji upad pri prodaji goriv
Po podatkih Statističnega urada je bil največji padec zabeležen pri prodaji motornih goriv, kjer so prihodki na letni ravni upadli za 9,1 odstotka.
Če goriva izločimo, je bila slika v maloprodaji precej bolj stabilna – prihodki so bili le za 0,1 odstotka višji kot leto prej. Prodaja neživilskih izdelkov se je povečala za 1,1 odstotka, prodaja živil pa se je zmanjšala za 1,5 odstotka. Pri prodaji motornih vozil je bil zabeležen 0,9-odstotni letni padec prihodkov.
Gospodarska rast pod vprašajem
Pomladanska napoved Urada za makroekonomske analize in razvoj za leto 2026 sicer predvideva približno 2-odstotno gospodarsko rast. K rasti naj bi prispevalo tudi zasebno povpraševanje, ki naj bi bilo za 2,8 odstotka višje kot lani.
Pri storitvah, kamor sodijo trgovina, promet in gostinstvo, se pričakuje celo 5,8-odstotna rast dodane vrednosti. Brezposelnost naj bi ostala nizka, inflacija pa naj bi se gibala okoli 2,6 odstotka.
Vendar na Trgovinski zbornici Slovenije opozarjajo, da je bila napoved pripravljena še pred nedavnimi konflikti na Bližnjem vzhodu in energetskim šokom, ki je sledil, zato bi bila lahko dejanska gospodarska slika manj ugodna.
Plače rastejo hitreje od produktivnosti
Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah ob tem opozarja na dolgoročnejši problem slovenskega gospodarstva. "Pri TZS že vrsto let opozarjamo, da realne plače v Sloveniji rastejo hitreje od produktivnosti. Letos naj bi bil po nekaterih napovedih ta razkorak celo izjemno velik: napovedana 4-odstotna rast plač ob zgolj 2-odstotni rasti produktivnosti je zgolj nadaljevanje dolgoletnega vzorca, ki postopoma spodkopava konkurenčnost slovenskega gospodarstva," poudarja.
Geopolitična tveganja in višji stroški
Na zbornici opozarjajo tudi na več tveganj, ki bi lahko vplivala na letošnja gospodarska gibanja. Geopolitična nestabilnost na Bližnjem vzhodu se že odraža v višjih cenah energentov, kar lahko poveča inflacijske pritiske v dobavnih verigah.
Dodatno negotovost prinašajo tudi zaostrene mednarodne trgovinske napetosti, ki vplivajo predvsem na izvozno usmerjeno slovensko industrijo.
Tretji dejavnik so domači stroški dela. Po ocenah TZS se bo nepričakovano visok dvig minimalne plače z zamikom prenesel tudi v potrošniške cene. To že nakazujejo februarski podatki, saj so se cene na mesečni ravni zvišale za 0,6 odstotka.
Strukturni problem slovenskega gospodarstva
Ob tem na zbornici opozarjajo še na dolgoročnejši strukturni izziv – davčno politiko, ki po njihovih ocenah zmanjšuje privlačnost slovenskega poslovnega okolja za visoko usposobljene kadre.
Takšne razmere lahko dolgoročno poglabljajo razkorak med rastjo plač in rastjo produktivnosti. Po oceni TZS bi lahko večja privlačnost slovenskega poslovnega okolja za visoko kvalificirane strokovnjake pomembno prispevala k zmanjšanju tega razkoraka.
