Pri zagovorniku načela enakosti, državnem organu za varstvo pred diskriminacijo, ki ga vse od ustanovitve leta 2016 vodi Miha Lobnik, so v letnem poročilu zapisali, da so v lanskem letu pomagali predvsem preko svetovanja 550 ljudem, ki so se nanje obrnili zaradi občutka, da so bili diskriminirani. V 39 postopkih, ki so jih zaključili, so diskriminatorno obravnavo ugotovili v štirih zadevah; v treh primerih so bile tri javne uslužbenke slabše obravnave zaradi odsotnosti z dela, pri čemer je bil razlog nosečnost ali zdravstveno stanje. Diskriminatorno so bili obravnavani tudi javni uslužbenci, saj so zaradi koriščenja bolniške prejeli manj denarja za skupno delovno uspešnost organizacije. Na podlagi jezika je bil v zaposlitvenem postopku diskriminiran en posameznik, državljanki Irana pa zgolj zaradi njenega državljanstva banka ni želela odpreti transakcijskega računa.
Tako kot vsa leta doslej so tudi lani največ prijav diskriminacije prejeli s področja zaposlovanja in dela ter področja ponujanja blaga in storitev. Lani je bila tretjina vseh zaključenih primerov povezana s službenimi zadevami, približno petina pa s tržnimi. "Ker gre za vprašanja, povezana tudi z eksistenco, se ljudje hitreje kot v drugih primerih odločijo za uporabo mehanizmov zaščite," ugotavlja Lobnik.
Ob svetovanju ljudem, ki menijo, da so bili diskriminirani, izobraževanju in ozaveščanju o varstvu pred diskriminacijo so izdali tudi 108 priporočil, a podobno kot pri varuhu človekovih pravic tudi njihova naletijo na gluha ušesa. Upoštevana je bila zgolj desetina priporočil.
"Nedopustno je, da ljudje na odločitev sodišča čakajo več kot pet let"
V lanskem letu so posebno pozornost namenili tudi uresničevanju pravic invalidov. Ugotovili so, da kljub ratifikaciji mednarodne konvencije o pravicah invalidov v letu 2008 ta pri nas še ni zaživela. "Četrtina javnega prostora še ni dostopna ljudem z invalidnostmi, prav tako ostaja težava medkrajevni javni prevoz, iz katerega so ljudje z invalidnostjo še vedno prepogosto izključeni," pravi Lobnik. Kritičen je tudi do delovanja upravnega sodišča, ki v lanskem letu ni izdalo nobene sodbe ali sklepa v zvezi z zagovornikovimi odločbami. Na rešitev tako še vedno čaka petnajst zadev, v katerih je bila ugotovljena diskriminacija, a so kršitelji zaradi nestrinjanja sprožili upravni spor. Med omenjenimi so tudi zadeve iz leta 2019. "Nedopustno je, da ljudje na odločitev sodišča čakajo več kot pet let," ocenjuje Lobnik.
Iz poročila izhaja še, da je lani v primerjavi z letom poprej naraslo število prekrškov vzbujanja nestrpnosti. Leta 2023 so policisti zaradi nasilnega in drznega vedenja, ki je bilo povezano z osebnimi okoliščinami narodnosti, rase, spola, vere in spolne usmerjenosti, ukrepe izrekli v 62 primerih prekrškov, lani v 81 takih primerih.
