Mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi dviguje veliko prahu. Na družbenih omrežjih mnogi uporabniki, še preden je ta sploh na voljo, da si jo naložimo na naše mobilnike, poudarjajo, da si je nikakor ne nameravajo naložiti in je uporabljati. Skrbi jih predvsem delovanje v ozadju, katere podatke bo zbirala in kje se bodo hranili oziroma kdo bo imel do njih dostop. Vlada je že večkrat izpostavila, da ne bodo zbirali in obdelovali nobenih osebnih podatkov, da bodo vse zbrane informacije, kot veleva splošna uredba EU o varstvu podatkov (GDPR), v roku izbrisali, vendar negotovost ostaja. Ker ne vemo, ali bosta enako postopala tudi Apple in Google.
Aplikacija #OstaniZdrav se bo uporabljala izključno za obveščanje posameznega uporabnika o njegovih stikih
Odprta knjiga smo
Dejstvo je, da vsak dan prostovoljno delimo svoje bolj ali manj osebne podatke, pa se nam to pogosto ne zdi nič spornega. Le pomislite na kakšno igro, ki ste si jo naložili na svoj mobilni telefon. Ob zagonu je morda zahtevala dostop do vašega mikrofona, kamere in vseh vaših fotografij. Nekatere celo do vaših stikov in lokacije. A ker ste se želeli igrati, ste brez pomisleka izdali vse zahtevano, dovolili oziroma potrdili. Tudi prek facebooka in drugih družbenih omrežij dnevno delimo veliko informacij. Pa pri spletnih nakupih, a ker pri tem vidimo prednost (naročeno blago) in gre običajno za preizkušene plačilne sisteme, nimamo pomislekov. Četudi se zavedamo, da naše podatke spletni prodajalci zbirajo in analizirajo.
Tako Uber pomaga pri sledenju okužbam
Kako lahko zahvaljujoč digitalizaciji in uporabi mobilnih tehnologij pomagamo pri spremljanju okužb, prikazuje Uber. Čisto po tihem je ameriška družba Uber Technologies vzpostavila storitev, ki so jo zasnovali z željo pomagati zdravstvenim delavcem pri sledenju okužbam z novim koronavirusom. Omogočajo jim namreč hiter dostop do podatkov o vozniku in njegovih potnikih v avtomobilu, če bi se izkazalo, da je bil kdorkoli od teh okužen s covidom-19, piše Reuters. S tem si želi gigant, ki izvaja storitev prevozov na zahtevo in je nedavno začel kampanjo "No mask, no ride" (Brez maske ni vožnje), izboljšati ugled med uporabniki.
Informacije o tem, kdaj se je kdo peljal z Uberjem, ponujajo brezplačno zdravstvenim ustanovam v vseh državah, v katerih obratujejo. Podatke lahko na zahtevo zagotovijo v nekaj urah, pri obdelavi zahtevkov pa sodeluje skupina sto zaposlenih pod vodstvom Mika Sullivana. Njihov cilj je pohitriti odkrivanje stikov in zagotoviti čim hitrejše napotovanje ljudi v karanteno.
Uber je dodal, da čeprav je storitev na voljo že nekaj mesecev, je ZDA v večini žarišč niso uporabile. Zgolj zvezni državi Teksas in Florida sta si pri zajezitvi širjenja okužb z novim koronavirusom pomagali z informacijami Uberja. V nasprotju z nekaterimi drugimi državami po svetu Američani nimajo državnega programa ali mobilne aplikacije za sledenje okužbam s covidom-19. So pa številne ameriške zvezne države v zadnjih tednih pričele zaposlovati tisoče delavcev, ki sedaj intervjuvajo okužene bolnike in tako skušajo identificirati njihove stike, te pa nato napotijo v samoizolacijo. Prav podatki o prevozih posameznika bi lahko po mnenju strokovnjakov pomagali pri identifikaciji predvsem tistih stikov, ki niso v neposrednem socialnem okolju okužene osebe. V velikih mestih Uber uporablja izredno visoko število ljudi. V prvi polovici leta je Uber prejel 560 zahtevkov za izdajo informacij, povezanih s koronavirusom, zahtevale so jih zdravstvene ustanove iz 29 držav. V letu 2019 je bilo takšnih zahtev zgolj deset.
Uber pa je šel še korak dlje. Če zdravstvene ustanove potrdijo okužbo njihovega šoferja, dostavljavca ali potnika, v aplikaciji začasno blokirajo dostop do Uberjevih storitev, običajno za najmanj 14 dni.
Podatke o svojih uporabnikih s pooblaščenimi zdravstvenimi ustanovami ZDA in Kanade deli tudi ponudnik prevozov Lyft.
Nekaj držav, ki razvijajo ali že uporabljajo aplikacijo za sledenje okužbam
Avstralija (COVIDSafe), Avstrija (Stopp Corona), Azerbajdžan (e-Tabib), Bahrajn (BeAware Bahrain), Bangladeš (Corona Tracer BD), Brazilija (The Spread Project), Češka (eRouška), Danska (Smittestop), Finska (Ketju), Francija (StopCovid), Gana (GH Covid-19 Tracker), Kanada (COVID Shield), Kitajska (Alipay Health Code), Kolumbija (CoronApp), Madžarska (VírusRadar), Nemčija (Corona-Warn-App), Islandija (Rakning C-19), Indija (Aarogya Setu), Irska (COVID Tracker), Izrael (HaMagen), Italija (Immuni [it]), Japonska (COVID-19 Contact-Confirming Application), Jordanija (AMAN App - Jordan), Latvija (Apturi Covid), Malezija (MyTrace, Gerak Malaysia in MySejahtera), Nizozemska (PrivateTracer), Nepal (COVIRA), Norveška (Smittestopp), Nova Zelandija (NZ COVID Tracer), Severna Makedonija (StopKorona!), Norveška (Smittestopp), Poljska (ProteGO Safe), Qatar (Ehteraz), Savdska Arabija (Corona Map Saudi Arabia), Singapur (TraceTogether), Španija (Radar COVID), Švica (SwissCovid).
Pomisleki in strah
Na neki način je zato mogoče razumeti pomisleke Slovencev glede neželene delitve osebnih informacij. Sploh če prebiramo svetovne medije, kot je denimo Financial Times (FT), ki se je pred dobrim tednom dni razpisal o ruski aplikaciji za sledenje okužbam. Pišejo, da je tisoče državljanov sprožilo tožbe, ker je aplikacija napačno zaznala njihovo lokacijo in so zaradi tega prejeli plačilne kazni za kršenje karantene. FT navaja primer osnovnošolske učiteljice v Moskvi Elene Timofeeve, ki ji je osebni zdravnik, ko se je nanj obrnila zaradi temperature in težav z dihanjem, odredil karanteno na domu, podpisati pa je morala tudi, da si bo naložila aplikacijo, ki spremlja domnevno okužene. Nekaj tednov pozneje, ko si je opomogla, pa je prejela poziv k plačilu kazni v višini 670 evrov (dve tretjini povprečne mesečne plače v ruski prestolnici), ker naj bi 14-krat kršila karanteno. Rusinja zatrjuje, da je stanovanje zapustila zgolj enkrat, ko je šla na s strani zdravnika odobren CT-pregled pljuč. Če se sprašujete, kako je uporabnica sploh lahko prejela kazen: v Moskvi se okuženi mora registrirati in razkriti osebne podatke.
V boj zoper korono z zvočno analizo in pasjimi smrčki
Enotna evropska aplikacija bi bila varnejša
Koristno bi bilo, da bi vsa Evropa (če ne že ves svet) uporabljala enotno koronaaplikacijo. Že v začetku aprila letos je k temu pozival evropski nadzornik za varstvo osebnih podatkov Wojciech Wiewiorowski. Opozarjal je na nevarnosti, ki jih prinaša razvoj ločenih aplikacij za vsako državo. Kot najbolj varno rešitev je tako navedel enotno hrambo podatkov in močno zaščito na enem mestu. Wiewiorowski je izpostavil, da uredba GDPR dovoljuje obdelavo občutljivih osebnih informacij, ko je to v interesu javnega zdravstva. Vendar je dodal, da velika količina takšnih podatkov pomeni tudi veliko odgovornost. Na ministrstvu za javno upravo so potrdili, da gredo pogovori tudi v to smer.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
