Pojasnili so, da niso pristojni za odločanje o domnevnih nepravilnostih v referendumski kampanji in o domnevnem nepravilnem financiranju. Ugovor se lahko po zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi vloži na DVK zaradi nepravilnosti pri izvajanju opravil volilnih organov, ne pa tudi zaradi "nepravilnosti v referendumski kampanji in zaradi nepravilnega financiranja," je po sprejeti odločitvi novinarjem povedal predsednik DVK Peter Golob. Ugovor združenja so po njegovem pojasnilu posebej zavrgli, ker ga lahko vloži le posamezna volivka ali volivec.
Prav tako je DVK zavrgla ugovor več volivcev in članov združenja, tako Irene Žagar, Andreja Pleterskega, Dušana Kebra in Igorja Pribca. Kot razlog za zavrženje je navedla, da je na DVK prispel po poteku roka. "V volilnih in referendumskih postopkih namreč velja prejemna teorija. In to dopolnitev oz. nadomestitev ugovora smo prejeli po poteku roka," je poudaril.
Predsednik DVK je povedal še, da je zakon o referendumu in o ljudski iniciativi "popolnoma jasen". Tudi iz samega namena zakona je po njegovih navedbah "jasno razvidno", da DVK glede na to, da nima nikakršnih pristojnosti v referendumski kampanji in pri financiranju referendumske kampanje, ne more biti pristojna za odločanje o tem.
Dodatno je povedal, da vsaka volivka oziroma volivec lahko v 15 dneh od objave končnega izida referenduma v Uradnem listu vloži tožbo na vrhovno sodišče.
Bogdan Biščak je novinarjem povedal, da bo to tožbo tudi vložil. "Imam 15 dni časa, verjetno jo bom vložil zadnji dan," je dodal za STA. Sicer pa je izrazil veliko presenečenje, da je DVK ugotovila, da ni pristojna za odločanje o nepravilnostih v referendumski kampanji in njenem financiranju. Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi namreč v drugem odstavku 51. člena izrecno navaja, da je ugovor možno vložiti zaradi nepravilnosti v referendumski kampanji oziroma v zvezi z njenim financiranjem, je poudaril.
V združenju so ob vložitvi ugovora opozorili, da so v referendumski kampanji sodelovale Katoliška cerkev in zdravniške organizacije, ki se niso registrirale kot organizator kampanje, kar je sicer po zakonu o volilni in o referendumski kampanji obvezno. Poleg tega so po njihovem mnenju nasprotniki zakona z neresnicami izkrivljali dejansko stanje, kar je po njihovi oceni vplivalo na referendumski izid. Predlagali so, da se referendum razveljavi in izvede ponovno glasovanje.
"Če nadškof v svojem pastirskem pismu zelo natančno pove, kam naj ljudje gredo, kako naj glasujejo, kako naj obkrožijo na listku, in če da kopijo tega listka na svojo Facebook stran z izrecnim navodilom, kako naj glasujejo, je to verjetno več od siceršnjega poslanstva njegove organizacije," je danes novinarjem dejal Pleterski iz Srebrne niti.
Pobudnik referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja Aleš Primc pa je v izjavi še pred sejo DVK dejal, da "nekateri še vedno ne spoštujejo volje ljudi". Po njegovem mnenju je bila "zmaga bolnikov, invalidov in upokojencev na referendumu čista kot solza". "Če ne spoštujemo izidov volitev in referendumov, je ogrožen celotni slovenski politični in pravni sistem," je opomnil. Pobudnica referenduma Metka Zevnik pa je dodala: "Pravica in resnica sta na naši strani. Če bo drugače, potem nimamo več pravnega sistema."
DVK je danes potrdila izid referenduma, ki je bil 23. novembra in na katerem so volivci zavrnili zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Proti zakonu je glasovalo 370.802 volivk in volivcev oziroma 53,44 odstotka, za zakon pa 323.047 volivk in volivcev oziroma 46,56 odstotka.
