Tožbeni zahtevek sta postavila kandidata za delegirana tožilca Tanja Frank Eler in Matej Oštir. Zahtevek po vsebini sicer ustreza pogojem za izpodbojno tožbo, s katero bi izpodbijala sklep vlade o neseznanitvi z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev, pojasnjujejo pri sodišču.
Vendar pa so ga morali zavrniti, saj niso bile izpolnjene procesne predpostavke za začetek in potek upravnega spora. Kot pojasnjujejo, tožnikoma sklep vlade z dne 27. maja do 22. junija, ko sta po priporočeni pošiljki vložila tožbo, ni bil vročen in sta zato tožbo vložila prezgodaj. Iz enakih razlogov je sodišče zavrnilo tudi začasno odredbo.
Kandidata za evropska tožilca sta v predlogu za začasno odredbo sicer zahtevala, da se do pravnomočnega zaključka upravnega spora prepove objavo javnega poziva k vložitvi kandidatur za imenovanje evropskih delegiranih tožilcev, njun izbor in njuno predložitev v imenovanje na Evropskem javnem tožilstvu (EPPO).
Vlada se je konec maja odločila, da se ne bo seznanila s sklepom o imenovanju dveh delegiranih evropskih tožilcev
Možnost tožbe zoper sklep vlade je na pobudo državnotožilskega sveta sicer obravnavalo tudi državno odvetništvo, a se za to ni odločilo, saj je upoštevalo, da je upravni spor oziroma na njegovi podlagi izpeljan sodni postopek v prvi vrsti namenjen pravnemu varstvu položaja posameznika. Pravno sredstvo pa lahko po njihovem prvenstveno uveljavljata predlagana kandidata.
Vlada se je konec maja odločila, da se ne bo seznanila s sklepom o imenovanju dveh delegiranih evropskih tožilcev, ki ju je predlagal državnotožilski svet. Namesto tega je ministrstvu za pravosodje naložila, naj nemudoma objavi nov poziv k vložitvi kandidatur za omenjena položaja. Tedanja ministrica Lilijana Kozlovič je zaradi tega odstopila.
Evropsko javno tožilstvo (EPPO) je 1. junija začelo delovati, čeprav do takrat od 22 sodelujočih držav delegiranih tožilcev nista predlagali Finska in Slovenija. Finska je medtem z EPPO že dosegla dogovor.
