Vrhovno sodišče izpodbija del Šutarjevega zakona - razlog so tatvine

Vrhovno sodišče je na ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti 12. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV), v javnosti znanega kot Šutarjev zakon. Po oceni sodišča določba ustvarja nejasno ločnico med tatvino kot kaznivim dejanjem in tatvino kot prekrškom, kar je v neskladju z ustavo.

Kot opozarja Vrhovno sodišče, je tatvina v slovenskem pravnem redu hkrati opredeljena kot kaznivo dejanje v kazenskem zakoniku in kot prekršek v ZNUZJV, pri čemer ni jasno določeno, kdaj gre za eno oziroma drugo obliko protipravnega ravnanja. Takšna ureditev po oceni sodišča dopušča, da je odločitev o pregonu prepuščena organom pregona.

Sodišče izpostavlja tudi nelogičnost ureditve, po kateri je za tako imenovano majhno tatvino kot prekršek predpisana globa, medtem ko je za milejšo obliko tatvine, ki ostaja kaznivo dejanje, mogoče izreči celo zaporno kazen.

Pobuda za ustavno presojo izhaja iz primera obsojenke, ki je bila zaradi tatvine pravnomočno obsojena na tri mesece zapora. Vrhovno sodišče je postopek odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti prekinilo in Ustavnemu sodišču predlagalo, naj ugotovi neskladnost sporne določbe ZNUZJV z ustavo.