V zadnjih tednih so se na družbenih omrežjih znova razširile primerjave, ki opozarjajo na domnevno nelogičnost: leta 2008 je bila cena nafte rekordno visoka, okoli 147 dolarjev za sod, gorivo pa je bilo bistveno cenejše kot danes, ko je nafta cenejša. Takšne objave predvsem v splošni javnosti pogosto sprožajo vprašanja o ozadju oblikovanja cen. Zato smo preverili podatke in ključne dejavnike ter ugotovili, da primerjava, čeprav na prvi pogled prepričljiva, ne upošteva celotne slike.
Že na prvi pogled se zdi primerjava nelogična: julija 2008 je cena surove nafte na svetovnih borzah dosegla rekordnih približno 147 dolarjev za sod, medtem ko so vozniki za liter goriva plačevali okoli 1,35 evra. Danes je cena nafte nižja, pogosto okoli 100 do 110 dolarjev za sod, gorivo na bencinskih servisih pa stane tudi dva evra ali več. Toda takšna primerjava je poenostavljena in lahko zavaja.
Cena nafte ni enaka ceni goriva
Ključ do razumevanja razlike je v tem, da surova nafta predstavlja le del končne cene, ki jo plača potrošnik. Cena goriva je sestavljena iz več elementov: cene nafte, stroškov predelave v rafinerijah, transporta, trgovskih marž in predvsem davkov. Prav slednji pogosto predstavljajo največji delež končne cene.
Nafta torej določa osnovni trend, vendar nikoli ne vpliva neposredno in v celoti na ceno na črpalki.
Davki kot največji dejavnik
Eden ključnih razlogov za razliko v ceni pogonskih goriv med letom 2008 in danes so davki. Trošarine in davek na dodano vrednost v številnih evropskih državah predstavljajo tudi več kot polovico končne cene goriva. Ker se DDV obračuna na celotno ceno, z rastjo cen avtomatično raste tudi znesek davka.
Višji stroški energije, strožji okoljski standardi in investicije v čistejše tehnologije pomenijo, da je predelava nafte danes dražja kot pred petnajstimi leti
V zadnjih letih so države davčne obremenitve prilagajale, pogosto tudi z namenom stabilizacije proračunov ali financiranja energetskih in okoljskih politik.
Dražja predelava in manj rafinerij
Pomemben dejavnik so tudi rafinerije. V Evropi se je v zadnjih desetletjih število rafinerij zmanjšalo, preostale pa delujejo v zahtevnejših pogojih. Višji stroški energije, strožji okoljski standardi in investicije v čistejše tehnologije pomenijo, da je predelava nafte danes dražja kot pred petnajstimi leti.
Razlika med ceno surove nafte in končnega goriva, tako imenovana rafinerijska marža, je zato večja.
Inflacija spremeni sliko
Pomembno je upoštevati tudi inflacijo. Cena 1,35 evra leta 2008 danes ne pomeni enake kupne moči. Preračunano v današnje cene bi to pomenilo približno 1,7 do 1,8 evra na liter. Razlika med takratnimi in današnjimi cenami se tako precej zmanjša.
Vpliv dolarja in geopolitike
Nafta se na svetovnih trgih kupuje v ameriških dolarjih. Če je dolar v primerjavi z evrom močnejši, evropski kupci za isto količino nafte plačajo več, tudi če je njena nominalna cena nižja.
Poleg tega na cene vplivajo geopolitične razmere: vojne, sankcije in motnje v dobavnih verigah pogosto bolj vplivajo na končne naftne derivate kot na samo surovo nafto.
Kaj to pomeni za potrošnike?
Primerjava med letoma 2008 in danes pokaže predvsem to, da cena goriva ni enostavna funkcija cene nafte. Ta sicer določa smer gibanja, vendar končno ceno oblikuje kombinacija davkov, stroškov predelave, valutnih razmerij in širšega gospodarskega okolja.
Zato ni presenetljivo, da je gorivo danes lahko dražje, čeprav je surova nafta cenejša kot v času rekordov pred več kot desetletjem.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
