Prejšnji teden je cena zlata z več kot 5500 dolarjev za unčo (28,3 grama) po letu dni strme rasti najprej dosegla rekordno vrednost, potem pa v petek padla za več kot devet odstotkov, kar je največji dnevni padec od leta 1983. V torek se je cena rahlo popravila in zvišala za več kot pet odstotkov. Kljub padcem je cena zlata še vedno za približno 75 odstotkov višja kot v enakem obdobju lani. Cena srebra je rekordno vrednost prejšnji teden dosegla z 121,65 dolarja za unčo. V ponedeljek je padla za 41 odstotkov na 72 dolarjev za unčo. Cene obeh plemenitih kovin zdaj spet rastejo.
Padle so po tem, ko je predsednik ZDA Donald Trump za novega predsednika centralne banke Federal Reserve (Fed) imenoval Kevina Warsha, ki velja za pragmatičnega, neodvisnega kandidata z izkušnjami iz časa gospodarske krize. Vlagatelji pričakujejo, da Kevin Warsh verjetno ne bo popustil pozivom Bele hiše, naj drastično in takoj zniža obrestne mere. Donald Trump je to večkrat zahteval od sedanjega predsednika Feda Jeromea Powella, so spomnili pri Deutsche Welle (DW).
Lojze Kozole iz borznoposredniške hiše Ilirika je za Večer pojasnil, da je težko reči, kaj je bil glavni sprožilec padca, poleg imenovanja Kevina Warsha so pomembno vlogo igrali tudi geopolitični dogodki (Iran), gibanje dolarja in kratkoročno pozicioniranje trga. Kratkoročna nihanja so možna, vendar ne gre za spremembo dolgoročne vloge zlata in srebra. Vlagatelji Kevina Warsha v primerjavi z drugimi kandidati, ki so bili v igri za položaj prvega moža Feda, vidijo kot najbolj odločnega glede znižanja inflacije, kar povečuje pričakovanja za strožjo monetarno politiko, ki bi okrepila dolar in pritiskala na zlato, s katerim se trguje v dolarjih. "Takšnih dogodkov na trgu zlata nisem videl od temnih dni svetovne finančne krize leta 2008," je za agencijo Reuters povedal tržni analitik IG Tony Sycamore.
Leta 2008 je cena zlata padla za več kot četrtino
Leta 2008 je cena zlata sprva padla za več kot četrtino, z blizu 1000 dolarjev na okoli 700 dolarjev za unčo. Kasneje se je njegova cena močno okrepila, saj so vlagatelji zlato kupovali kot varno zatočišče, ko so svetovne centralne banke uvedle obsežne ukrepe za spodbujanje gospodarstva in znižale obrestne mere skoraj na nič.
"Vprašanje, ki si ga vlagatelji zdaj zastavljajo, je, kaj se bo zgodilo," je za agencijo AFP dejal Michael Brown, višji raziskovalni strateg pri avstralskem finančnem posredniku Pepperstone. Enako kot rast cen plemenitih kovin v zadnjem času, je bil po njegovi oceni tudi njihov padec prevelik in prehiter.
Vlagatelji, ki so plemenite kovine že kupili, se morajo spomniti, zakaj so jih sploh kupili. V pravilno sestavljenem portfelju zlato in srebro delujeta kot zavarovanje (diverzifikator) in ne kot motor za visoko rast. Rast, ki smo ji priča v zadnjem obdobju, ni običajna, gre za ekstrem, ki se bo prej ali slej umiril, je za Večer pojasnil osebni finančni svetovalec Mitja Vezovišek. Lahko pa pričakujejo nihajnost (volatilnost), ki je mnogo višja od običajne, kar smo videli v zadnjih dneh, ko se zlato in predvsem srebro obnašata kot kakšni kriptovaluti in ne kot hranilca vrednosti.
"Plemenite kovine namreč ne ustvarjajo obresti, najemnin ali dividend; njihovo ceno poganjajo izključno ponudba, povpraševanje in sentiment (strah ali zaupanje v trge, v zadnjem času predvsem v dolar)," prav Vezovišek. Sprememba v vodstvu ameriške centralne banke lahko vpliva na dolar, kar obratno vpliva na zlato. Novica o Kevinu Warshu je tisto, čemur pravimo "tržni hrup". "Trgi se na politične spremembe kratkoročno odzovejo burno, vendar ti dogodki redko spremenijo dolgoročne temelje in enako velja za vaš osebni finančni načrt," pojasnjuje.
Zdaj ni najboljši čas za nakup
Za tiste, ki želijo z nakupom plemenitih kovin razpršiti svoj naložbeni portfelj, po tako ekstremni rasti, kot smo ji bili priča v zadnjem obdobju, in volatilnosti v zadnjih dneh, zdaj ni najboljši čas za nakup. "V takšnih primerih svetujemo postopen vstop, v več tranšah. Če izberete naložbeno strategijo, ki vključuje na primer pet odstotkov portfelja v plemenitih kovinah/zlatu, potem morate poskrbeti, da je utež zlata v portfelju vedno pet odstotkov. V obdobju, ko njegova cena zraste bolj kot vrednost drugih naložb, ga je smiselno del odprodati in obratno," pravi Mitja Vezovišek.
Uspešno investiranje po njegovih besedah namreč zahteva dejanja, ki so včasih neprijetna. Ko določenemu naložbenemu razredu pade cena, ta predstavlja manjši kos portfelja vlagatelja, kot je bilo predvideno. Da bi se vrnil na ciljno razporeditev, mora dokupiti tisto, kar je padlo. To ga prisili, da sistematično "prodaja drago in kupuje poceni", namesto da ugiba.
Tudi Lojze Kozole pravi, da je trg plemenitih kovin lahko zelo volatilen in pogosto manj netransparenten, zato je težko oceniti kratkoročna gibanja. Prav zaradi te nepredvidljivosti sta smiselna le postopen vstop in zmeren delež v portfelju, ne pa časovno ugibanje ali večji enkratni nakupi. Zlato deluje kot stabilizator in zaščita pred sistemskimi tveganji, srebro pa je bolj volatilno in ciklično. V primerjavi z vrednostnimi papirji po njegovih pojasnilih plemenite kovine ne ustvarjajo denarnega toka, imajo pa vrednost predvsem v kriznih in inflacijskih okoljih.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
