Olimpijske igre veljajo za največji športni oder na svetu, kjer se prepletajo pogum, trdo delo in sanje o večni slavi. Vendar pa prav ta neizmerna želja po uspehu pogosto vodi v skušnjavo. Zgodovina iger je prepredena z zgodbami posameznikov, ki so za zmago tvegali vse in pri tem uporabili nedovoljena sredstva. Večina primerov se vrti okoli dopinga, ki je uničil številne kariere in za vedno omadeževal ugled nekoč slavljenih junakov.
Eden najbolj znanih primerov sega v leto 1988, na poletne igre v Seulu. Kanadski šprinter Ben Johnson je v finalu teka na 100 metrov uprizoril eno najbolj impresivnih predstav v zgodovini atletike. Osvojil je zlato medaljo in postavil nov svetovni rekord, a njegovo zmagoslavje ni trajalo dolgo. Le tri dni kasneje je svet izvedel, da je Johnsonovo zmago poganjal stanozolol, anabolični steroid. Dopinški test takoj po tekmi je bil pozitiven, kar je vodilo v hitro diskvalifikacijo. Johnsonu so odvzeli medaljo in rekord, dogodek pa je ostal zapisan kot eden največjih škandalov v športni zgodovini.
Padec ameriških ikon in sistemska prevara
Podobno usodo je doživela ameriška atletska zvezda Marion Jones. Na igrah v Sydneyju leta 2000 je postala obraz tekmovanja, saj je osvojila neverjetnih pet medalj, od tega tri zlate. Dolga leta je odločno zavračala vse obtožbe o nepravilnostih. Resnica je prišla na dan šele v okviru preiskave laboratorija BALCO, ki je elitne športnike oskrboval s težko izsledljivimi steroidi. Leta 2007 je Jonesova priznala uporabo nedovoljenih sredstev in laganje preiskovalcem. Posledice so bile hude: vrniti je morala vse medalje in denarne nagrade, odslužila pa je celo zaporno kazen zaradi lažnega pričanja.
Tudi kolesarstvo ni imuno na olimpijske škandale. Lance Armstrong, sicer bolj znan po svoji (kasneje razveljavljeni) prevladi na Dirki po Franciji, je leta 2000 v Sydneyju osvojil bron v kronometru. Več kot desetletje se je uspešno izogibal kontrolam s prefinjenim programom, ki je vključeval EPO, transfuzije krvi in testosteron. Njegova trdnjava laži se je zrušila po preiskavi Ameriške protidopinške agencije (USADA) in priznanju v oddaji Oprah Winfrey leta 2013, kar ga je stalo tudi olimpijskega odličja.
Še bolj zapletena je zgodba Grigorija Rodčenkova. Ta ni bil športnik, temveč direktor moskovskega protidopinškega laboratorija in glavni arhitekt ruskega državnega dopinškega programa za zimske igre v Sočiju 2014. Rodčenkov je razvil poseben koktajl steroidov in alkohola za ruske športnike ter organiziral tajno operacijo zamenjave kontaminiranih vzorcev urina s čistimi skozi skrito luknjo v zidu laboratorija. Kasneje je pobegnil v ZDA in razkril celotno shemo, kar je vodilo do obsežnih sankcij proti ruskemu športu.
Od zdravil za prehlad do tehnoloških prevar
Niso pa vsi dopinški primeri posledica namernega goljufanja. Romunska telovadka Andreea Raducan je v Sydneyju pri rosnih 16 letih osvojila zlato v mnogoboju, a so ji ga kmalu odvzeli. Bila je pozitivna na psevdoefedrin, ki pa ga ni vzela za izboljšanje sposobnosti, temveč kot sestavino tablet proti prehladu, ki ji jih je dal zdravnik. Kljub priznanju, da ni šlo za namerno zlorabo, je Mednarodni olimpijski komite strogo uveljavljal pravila in ji odvzel posamično zlato, dovolil pa ji je obdržati ostali dve medalji.
Bolj bizaren dogodek se je zgodil kitajskemu plavalcu Sun Yangu. Leta 2018 je med nenapovedanim testiranjem na svojem domu s spremstvom dvomil v pooblastila kontrolorjev. V dramatičnem zapletu je varnostnik s kladivom razbil zapečateno epruveto z njegovo krvjo. Športno razsodišče (CAS) mu je sprva prisodilo osemletno prepoved nastopanja, ki so jo kasneje znižali, a je zaradi tega vseeno moral izpustiti igre v Tokiu.
Goljufanje na igrah pa ne vključuje vedno kemije. Leta 1976 je v Montrealu Boris Oniščenko poskrbel za eno najbolj inovativnih prevar. V sabljanju je uporabljal posebej prirejen meč, ki je imel vgrajen skrit gumb. Ta mu je omogočal, da je sprožil električni krog in registriral zadetek, ne da bi se dejansko dotaknil nasprotnika. Britanska ekipa je posumila, da nekaj ni v redu, ko je sistem beležil točke brez kontakta. Sodniki so pregledali orožje, odkrili napravo in Oniščenka, ki se ga je prijel vzdevek "Boris Goljuf", takoj diskvalificirali.
