Prvo ime slovenskih smučarskih skokov v moški konkurenci je gotovo Domen Prevc. O tem ni nobenega dvoma. A reprezentanca, ki jo izjemno uspešno vodi Robert Hrgota, je veliko več kot le šestindvajsetletnik iz Dolenje vasi pri Železnikih. Z vrha zaletišča letalnice bratov Gorišek se bo na današnjih kvalifikacijah poleg Prevca spustilo še sedem Slovencev, med njimi tudi Anže Lanišek, ki ima na lansko tekmovanje v dolini pod Poncami čudovite spomine. V petek je osvojil srebro, na sobotni ekipni tekmi so bili naši orli tretji, v nedeljo pa je stopil na najvišjo stopničko.
Dokazal, da zna presenetiti
Letošnja zima pa za Domžalčana, ki bo dobre tri tedne po Planici praznoval okroglo tridesetico, ni bila povsem linearna. Pred zadnjim vrhuncem sezone je zato nekoliko zadržan in – v isti sapi – še kako odločen. "Izvedba oziroma realizacija je bila letos malo slabša, tako da si želim, da v Planici naredim tisto pravo osnovo in potem iz tega izhajam. Da grem iz skoka v skok čim dlje, predvsem pa, da čim bolj uživam in da se imam fajn," pravi Anže Lanišek. Čeprav ga je še kako lepo gledati, ko mu uspe in se tako iskreno razveseli, pa se s številkami ne ukvarja. "Ne obremenjujem se toliko z rezultati, bolj z užitkom." Čeprav ob tem ne skriva tihe želje: "Fajn bi bilo skočiti 250 metrov s telemarkom, ampak bomo videli, kako bo. Ne prehitevajmo."
Pred prihodom v Planico so skakalci občutke pred koncem tedna na največji letalnici na svetu (nekateri sicer temu oporekajo, a glede na to, da je bil svetovni rekord postavljen prav pod Poncami, bo že tako) lovili v Vikersundu na Norveškem. Razmere so bile zahtevne, vetrovne, a nekaj dobrega so vseeno odnesli. "Petek je bil zame zelo težek, sobota veliko boljša, nedelja je žal odpadla. Ampak v soboto so šle stvari v pravo smer, tako da je treba iz tega naprej graditi in v Planici narediti to, kar znam," je opisal generalno. Čeprav se na obeh letalnicah leti podobno daleč, pa slovensko prizorišče ostaja zgodba zase. Tudi za nekoga, ki jo tako dobro pozna. "Vzdušja v Planici ne moreš primerjati z ničemer. Mogoče je še najbližje novoletna turneja – Oberstdorf, Garmisch, Innsbruck, Bischofshofen –, ampak Planica je pač Planica in vedno bo nekaj posebnega," poudarja.
Sezona je dolga, naporna. Skakalci so nastopili na več kot tridesetih tekmah, kje so še kvalifikacije in treningi … "Fizično se počutim v redu, sem spočit, ampak glava je pa čez leto kar obremenjena. Mislim, da bom šele po koncu sezone, ko se vse umiri, videl, kako je bilo v resnici," pravi Lanišek, ki nekaj dodatne motivacije črpa tudi iz lanskega Prevčeva poleta, ki se je končal pri svetovnih 254 metrih in pol. "Vemo, da je vse mogoče. Pogosto sonce malo 'poje' sneg v zaletu, tako da so vedno neke priložnosti," razmišlja o možnostih za nove daljave.
Sedmi skakalec letošnje zime je matematično še kako v igri tudi za skupno tretje mesto. Če se mu konec tedna izide po načrtih, bi lahko na razpredelnici konkretno poskočil. Od trenutno tretjeuvrščenega Avstrijca Daniela Tschofeniga ga namreč loči manj kot sto točk. "Za tretje mesto bi moral imeti res sanjski vikend. Ni nemogoče – tudi lani sem na koncu presenetil, ko me je že večina odpisala, pa sem bil potem drugi in prvi. Ampak se ne obremenjujem s tem. Bolj mi je pomembno, da točno vem, kaj moram narediti, in da v svojih poletih čim bolj uživam."
Ob tem si, tako kot vsi, želi tudi nekoliko bolj mirnih vremenskih razmer, kot so jih imeli na Norveškem. "Vsi si želimo idealnih pogojev, da bi lahko vsi normalno skakali. Ampak tako pač je – skoki so šport v naravi. Je pa bolje, da se tekma odpove, kot pa da se kaj izsiljuje in se komu kaj zgodi." Posebno poglavje Planice ostajajo navijači, ki vsako leto ustvarijo edinstveno kuliso. Tudi letos se obeta imenitno vzdušje. Tudi ali pa predvsem zaradi dosežkov, s katerimi razvajajo naši orli. "Navijači so tisti, ki nas v Planici vedno dodatno ponesejo. Vedno sem vesel te podpore in verjamem, da se bomo tudi letos imeli zelo dobro."
V šali je rekel, da bi skočil. In zdaj bo
Poleg že omenjenih Laniška in Prevca bodo v kvalifikacijah nastopili še Timi Zajc, Rok Oblak, Žak Mogel, Žiga Jelar, Rok Masle ter Žiga Jančar. "Želel bi si poletov, kot je bil zadnji v Vikersundu. Čim več takšnih," pravi Timi Zajc, ki je v Planici pred tremi leti že zmagal, pet medalj pa je pod Poncami osvojil že na ekipnih tekmah. Pozitivno bi lahko presenetil tudi Žak Mogel, ki je v poskusni seriji v soboto v Vikersundu poletel do novega osebnega rekorda. Pristal je pri 227 metrih. "Kakšno sekundo dlje sem bil v zraku ob rekordu. Bilo je res lepo, videl se, da se da, upam, da bo v Planici čim več takih poletov. Tako kot v Vikersundu želim tudi v Planici skočiti čim dlje," pravi petindvajsetletnik. Še posebej dobro pa je pred Planico razpoložen Rok Masle, ki si ob poškodbi sredi sezone ni misli, da bo lahko del zaključka sezone. "Mesec in pol je od operacije. Ko sem se začel počutiti bolje, sem v hecu rekel fizioterapevtu, če bi za konec sezone skočil. Rekel je, da ne vidi težav, če bodo mišice sodelovale. In zdaj smo tu. Prvi skok sem naredil prejšnji četrtek, lahko rečem, da je forma ostala."
