Šest tekem, štiri kolajne. Tak je izplen slovenske reprezentance v smučarskih skokih na 25. zimskih olimpijskih igrah. Prav vse slovenske kolajne v Italiji so prispevali skakalci, ki se edini vračajo v domovino zadovoljni. A niti v tem športu prihodnost ni nujno svetla, tudi o izzivih smo se pogovarjali z vodjo panoge za skoke in nordijsko kombinacijo pri Smučarski zvezi Slovenije Gorazdom Pogorelčnikom, ki je tako odgovarjal pišočim slovenskim novinarjem v Predazzu.
O zadnji skakalni tekmi olimpijskih iger: "Izgubili smo medaljo. Glede na to, da se je tekma končala že po dveh serijah, smo jo verjetno pri doskoku v telemark, kajti ocenjeni smo bili resnično slabo. Čeprav smo imeli nekaj težav, to moram priznati in biti realen. Dejstvo je, da ti dve točki malce bolita, pečeta. Če se ozrem na celotne olimpijske igre, so bile še enkrat izredno uspešne. S štirimi medaljami smo bili kot že v Pekingu na enih najuspešnejših iger v zgodovini. Dobili smo še zadnjo lovoriko, zlato medaljo Domna Prevca v posamični konkurenci moških. Vse drugo slovenski skoki pravzaprav že imajo. Več kot zadovoljni moramo biti s tem, kar se je zgodilo v preteklih trinajstih, štirinajstih dneh."
"Tekmovalci, ki želijo, imajo strokovno psihološko pomoč kakor tudi vse druge"
O pomenu kolajn za prihodnost skokov na Smučarski zvezi Slovenije v luči kategorizacij in financiranja: "Javna sredstva, ki jih dobimo na eni strani od države oziroma od ministrstva in na drugi od Fundacije za šport, so zelo pomembna. Kategorizacija je eden od pomembnejših faktorjev financiranja. Skoki so bili v preteklih desetletjih, sploh pa v zadnjem, vseskozi na izredno visoki ravni. Tudi nekaj več sredstev je namenjenih od ministrstva in Fundacije za šport. Verjamem in upam, da bomo ostali tam nekje, kjer smo bili, ker ta denar za nemoten potek programov nujno potrebujemo. Ne zgolj za reprezentančne selekcije, ampak tudi za nižje selekcije Državnega panožnega nordijskega centra (DPNC) in da lahko pomagamo klubom. Klubi so osnovna celica našega sistema, našega razvoja in brez tega dela v ozadju nikakor ne moremo. Dejstvo pa je, da so nekateri klubi finančno na precej klavrni ravni. Absolutno bomo naredili vse z naše strani, s strani smučarske zveze, da zadržimo enako število klubov, kot jih imamo, in da povečamo število tekmovalcev. V zadnjem desetletju je število nekoliko upadlo. Moramo se zavzeti za enako število in enako kakovost tekmovalcev ter za kvalitetno delo v klubih. To je edini način, da bomo zadržali rezultate in da bodo v svetovnem vrhu tudi v naslednjih letih. Moramo razmišljati ne o danes, ampak o tem, kaj in na kakšen način bomo zadeve razvijali."
O olimpijskih kvotah za skakalce in skakalke (po 50) ter le treh Slovencih in štirih Slovenkah: "V tem primeru gre za enakost spolov. Videli smo, da je bilo mogoče res vse skupaj malce preuranjeno, kajti prepričan sem, da bi bilo verjetno štirideset deklet na olimpijskih igrah dovolj, da bi ostala večja kvota za skakalce. V tem primeru bi seveda ostala tudi ekipna tekma. V novih okvirih so se bili na Mednarodni smučarski zvezi prisiljeni odločiti za nov format moškega tekmovanja, ki se še ni prijel v svetovnem pokalu. Verjamem pa, da če se v prihodnje kvote ne bodo povečale, bo superekipna tekma postala stalnica tudi v svetovnem pokalu."
O pomanjkanju pritiska iz ozadja na A-kategornike: "Govorimo o celinskem pokalu, kjer smo še lani imeli luknjo. Me pa veseli, da imamo v mladinskih kategorijah kar nekaj tekmovalcev, ki so v tem trenutku na precej visoki ravni. Morali se bodo še razviti do te ravni, da bodo na prehodu iz mladinske v člansko kategorijo imeli boljše rezultate, kot jih imajo zdaj. Močni so na nivoju alpskega pokala, na nivoju pokala Fis, razen izjem pa še niso za celinski pokal. Čakamo, da mladi tekmovalci iz mladinske ekipe začnejo pritiskati na reprezentančno B-selekcijo in počasi zamenjajo tekmovalce, ki mogoče v tem trenutku ne sodijo zraven. V B-selekciji imamo tri, štiri tekmovalce, ki so na relativno normalni ravni, in jih lahko vsake toliko časa preizkusimo v svetovnem pokalu. Vsi drugi v tem trenutku še niso tako dobri. Po mladinskem svetovnem prvenstvu bo treba na najvišji ravni verjetno preizkusiti kakšnega tekmovalca."
O velikih psiholoških naporih, ki jih terjajo olimpijske igre in o podpori panoge skakalcem na tem področju: "Tekmovalci, ki želijo, imajo strokovno psihološko pomoč kakor tudi vse druge, nutriciste in druge mejne strokovnjake, ki sodelujejo z nami. Je pa res, da samo tisti tekmovalci, ki to želijo. V mladinskih vrstah sistematično delamo z vsemi temi mejnimi strokovnjaki. Na tistih, ki prehajajo v člansko, predvsem v reprezentančno A-selekcijo, pa je potem odločitev, ali delo s temi ljudmi želijo nadaljevati ali ne."
