Trboveljčan Uroš Stoklas, ki je na najpomembnejših kegljaških tekmovanjih osvojil 34 kolajn, med drugim je bil šestkrat svetovni klubski in trikrat svetovni pokalni prvak, kar ga uvršča med najboljše kegljače na svetu, se je 15. aprila leta 2022 odločil za podvig; ob 16. uri je na kegljišču Bowling centra bajta v Radljah začel 24-urno neprekinjeno podiranje kegljev in podvig končal ob 16. uri naslednjega dne. V Večeru smo po podvigu objavili članek z naslovom: Česa takega se lahko loti le norec.
Pričakovati je bilo, da bo Stoklas, ki mu je 60 let, zadovoljen s podvigom, s katerim se je zapisal v Guinnessovo knjigo rekordov. Toda nemirna žilica vrhunskega kegljača z osebnim rekordom 723 podrtih kegljev, ki je tudi vnet kolesar - kar trikrat je prekolesaril najtežjo dirko na svetu, RAAM v Ameriki -, se je spet prebudila, in to s tako silo, da se je odločil za novi podvig, ki je mejil na nekaj nemogočega. Ki se ga lahko loti le norec, če se spomnimo naslova članka pred tremi leti, ko mu je uspelo 24-urno neprekinjeno kegljanje. Ob sodelovanju s Kegljaško zvezo Slovenije se je odločil, da bo v treh dneh in nočeh, v skupno 72 urah, na vsakem od izbranih 37 kegljišč po Sloveniji neprekinjeno podiral keglje, kar bi bil prvi tovrstni podvig na svetu. Na vsakem od 37 kegljišč bi v slabi uri po stezi zalučal po 120 krogel, kolikor traja tudi nastop na uradnih tekmovanjih.
Na vseh 37 kegljiščih so Stoklasa bodrili številni navijači
"Za ta podvig sem se odločil predvsem zaradi tega, da bi z njim prispeval k ugledu in razširjenosti kegljanja pri nas in da bi z njim za ta lep in zanimiv šport navdušil predvsem mlade," je Uroš Stoklas povedal na predstavitvi podviga, ki se ga je lotil minulo sredo ob 20. uri na kegljišču v Slovenj Gradcu. Po opravljenih 120 lučajih se je s spremljevalno ekipo z avtodomom in kombijem vozil od kegljišča do kegljišča, kjer so mu na stezah družbo delali tamkajšnji kegljači in drugi športniki, zadnjih 120 lučajev pa je začel nocoj ob 19. uri na kegljišču Bowling centra Bajta v Radljah.
Tam se je zbrala množica navijačev, ki je Stoklasu v zadnjem od 37 nastopov spremljala z glasnim navijanjem. Čeprav vidno utrujen se jim je oddolžil z imenitnim kegljanjem, podrl je 610 kegljev, po zadnjem lučaju pa zmagoslavno v zrak dvignil levo roko, saj je desna od lučajev očitno omagala. "Kaj naj rečem, srečen sem. Sedaj se bom malo poveselil z vsemi, ki so mi pomagali pri podvigu, nekaj bomo pojedli in popili, jutri pa si bom privoščil počitek, nato pa bom, kot vsak dan, spet sedel na kolo," so bile prve besede zadihanega Uroša Stoklasa po zadnjem lučaju. "Videli ste, da je telo že zelo trpelo, bolele so me noge, čutil sem bolečine v hrbtenici, tudi žulje na dlaneh, a se nisem dal. Ko zaprem oči, vidim pred seboj keglje, keglje in spet keglje. Upam, da je cilj, zaradi katerega sem se podal v ta podvig, dosegel namen in da bo prispeval k večjemu zanimanju mladih za ta šport. Na vseh 37 kegljiščih, na katerih sem kegljal, sem videl veliko mladih, kar me navdaja z upanjem, da se bodo mnogi med njimi začeli ukvarjati s tem lepim športom." Na vprašanje, ali snuje še kakšen podvig, pa je dejal. "Ne vem, sam sebe se bojim."
Naj končamo zapis o podvigu Uroša Stoklasa še s številkami; v 72 urah je kroglo zalučal 4500-krat, skupna teža krogel je bila 12,5 tone, po kegljaških stezah je prehodil približno 80 km, z avtodomom in kombijem, s katerima se je prevažala tudi njegova spremljevalna ekipa, je prevozil 1080 kilometrov, med podvigom pa je nekajkrat za kratek čas tudi zadremal, a le takrat, ko je bila pot od enega do drugega kegljišča malo daljša.
