Dejan Zavec se spominja, kot bi bilo danes: "Najprej direkt. Potem kroše. Zasukal je 'oke' ..."
"Moj svet! To je moj svet!" je po telefonu iz Hamburga vzkliknil Dejan Zavec. Od nedelje je na vsakoletni konvenciji združenja WBC, ene največjih boksarskih organizacij. Izobražuje se, uživa v družbi asov. Pravi trenutek je za nekaj Zavčevega vnovičnega stika z elito boksa. Kajti danes lahko druščino, zbrano v Nemčiji, spomni na prav poseben dan. Na enega največjih, najbolj nepojmljivih podvigov slovenskega športa. Na današnji dan pred petnajstimi leti, 11. decembra 2009, ko je Slovenija imela enega boksarskega profesionalca in naenkrat dobila prav toliko boksarskih svetovnih prvakov. Dan, ko je Trdobojec moral na spodnji rob obljudenega sveta, v Južno Afriko, da je stopil na svetovni vrh. "Da je to uspelo enemu boksarju iz Slovenije, da je boksar postal slovenski športnik leta, osebnost leta ... Še danes se moram uščipniti ali pa iti na internet preverit, ali je vse to bilo res," je za Večer začel obujati spomine na svojo Afriko.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
