(TEMA) Težave dravograjskega nogometa: Igralce (pre)mamijo avstrijski evri

Uresničene sanje, dolge pol stoletja" smo leta 1999, ko so se nogometaši Dravograda uvrstili v prvo slovensko nogometno ligo, z velikimi črkami zapisali v Večeru. Skoraj četrt stoletja zatem je stanje drugačno. Dravograjska zgodba je pred nekaj leti resda dobila nove temelje, a ne tudi (pre)potrebnih sponzorjev, s pomočjo katerih bi lahko nogometaše iz članske ekipe zadržali v klubu. Odhodi v Avstrijo so pogosti, po dveh sezonah, ki so ju končali na 4. oziroma 5. mestu tretje lige vzhod, so nogometaši šest krogov pred koncem na zadnjem mestu te lige. Gotovega izpada jih je rešila ekipa iz Krškega, ki je že izstopila iz tekmovanja. Z neposrednim tekmecem za obstanek, Šmartnim, se bodo Dravograjčani srečal v zadnjem krogu, obstanek pa si želijo zagotoviti že prej. "Najprej obstanek, potem intenzivne priprave in graditev ekipe za naslednje leto. Zagotovo se želimo ponovno uvrstiti v drugo ligo, a to ne gre čez noč. Ne bomo delali prek svojih finančnih zmožnosti, saj nočemo, da se zgodi to, kar se je zgodilo pred leti, posledice pa je čutilo še naslednjih deset generacij. Razpolagamo s sredstvi, ki jih imamo, in nikomur ne ostanemo dolžni, ne igralcem ne prevoznikom ne komurkoli. Dokler bo uprava kluba v takšni sestavi, bomo imeli vse račune poravnane na datum," je jasen predsednik kluba Andrej Pečnik, eden od devetih reprezentantov, ki jih je v svoji bogati zgodovini dal dravograjski klub.Pečnik je funkcijo predsednika kluba prevzel pred dobrima dvema letoma, ko je mesto zaradi odhoda v NK Maribor zapustil Marko Šuler. Novo zgodbo so sicer začeli pisati tik pred korono, ko so se upravnemu odboru kluba poleg Šulerja in Andreja Pečnika pridružili še Nejc Pečnik, Janez Gams in Miran Knez. "Takrat smo si postavili cilj, da začnemo graditi piramido od mladih navzgor. Finančna situacija na Koroškem in tudi sicer v slovenskem nogometu je taka, da ni ogromno vložkov. Seveda pa to ne gre čez noč. Da izobraziš nogometaša, potrebuješ neko obdobje. Tudi zaradi finančne situacije smo želeli, da bi čim več fantov iz naše nogometne šole zaigralo za člansko ekipo," razlaga predsednik.Mladi gledajo samo na denarDa veliko težavo pri članski ekipi predstavljajo predvsem odhodi igralcev iz kluba, največ se jih poda čez mejo v Avstrijo, potrdi tudi trener članov Žiga Kljajić. "Veliko nosilcev igre je odšlo. Prišli so mladi igralci, sicer talentirani, a neizkušeni. To nas tepe v letošnji sezoni, tudi kar se tiče števila igralcev smo podhranjeni. Pozimi smo se sicer okrepili s Petrom Kogelnikom, Davorjem Rogino in Anžetom Pešlom, ki se je ponovno aktiviral. Še vedno imamo težave, a napredek je opazen. Tudi vzdušje v ekipi je zelo dobro," pravi Kljajič, ki mu je žal, da mlade igralce tako premami denar iz Avstrije: "Verjemite mi, da mladi gledajo samo še na to. A s stališča razvoja igralca se na dolgi rok Avstrija ne izplača." Podobno razmišlja tudi predsednik Pečnik, ki fantom kar nekoliko zameri, da nimajo več pripadnosti do kluba, v katerem so se oblikovali deset ali dvanajst let: "Namesto da bi bili še nekaj let pri nas, da bi nogometni šoli, ki jim je veliko dala, nekaj vrnili, gredo v Avstrijo, kjer, kar se razvoja tiče, stagnirajo."Ena od glavnih prioritet je tako vzgoja mladih nogometašev, ki so tudi rezultatsko kar uspešni. Selekcija kadetov je zanesljivo na prvem mestu drugoligaške lestvice, mladinci, ki prav tako nastopajo v drugi ligi vzhod, so deveti. "V prihodnji sezoni se spreminja format tekmovanja, in če nam uspe zadržati prvo mesto pri kadetih, bomo imeli naslednje leto tako selekcijo U17 kot tudi selekcijo U15 v prvi ligi. Prepričan sem, da bodo na ta način k nam v Dravograd, kot je bilo včasih samoumevno, prišli igrat najboljši." V zgodbo mlajših selekcij je bil do nedavnega precej vpleten tudi Robert Koren, ki se je po letu in pol dela v Dravogradu preselil k Muri. "Dobro je zasnoval temelje, to zagotovo, a mi moramo peljati zgodbo naprej. Razšli smo se prijateljsko, vse skupaj se je zgodilo na hitro, a brez zamer," pravi predsednik Andrej Pečnik.Koroška zaostajaDa so v njegovem obdobju delali dobro, je prepričan tudi Koren, ki mu je žal, da Koroška ne najde točke, ko bi (bolj) stopila skupaj. "Vemo, kako je v nogometu, v ostalih sredinah v Sloveniji, kakšni so finančni vložki. Tukaj Koroška kar precej zaostaja," pravi nekdanji kapetan slovenske reprezentance. Žal mu je, da se fantje hitro odločijo za odhod čez mejo, v nižje lige. "Če bi bili vztrajni in verjeli v svoje sposobnosti, bi lahko dosegli višjo raven. A mladi se hitro zadovoljijo s kvaliteto, ki jo imajo, namesto da bi si želeli več in šli v boljše sredine. Čez mejo dobijo nekaj evrov, zato mislim, da bi se klubi morali bolj potruditi, da bi mladi ostajali," pravi Koren, ki je s prestopom v Mursko Soboto zadovoljen: "Prvi vtisi so po pričakovanju dobri, v primerjavi z Dravogradom je klub bolje organiziran. Nenačrtovano sem postal glavni trener v kategoriji U17 in moram reči, da so fantje zelo dobro reagirali. Vsi stremimo k napredku, zato v naslednjih sezonah pričakujem, da bomo na višjih mestih kot sedaj."Proračun NK Koroška Dravograd je sicer okoli 120 tisoč evrov, s tem denarjem pa razpolagata tako članska ekipa kot nogometna šola. Ker številke niso visoke - ravenski drugoligaš Fužinar ima po podatkih iz kluba na razpolago 380 tisoč evrov -, v Dravogradu z denarjem razpolagajo precej racionalno. Pregled bonitet namreč kaže, da so v zelenih številkah, nihče iz mesta ob Dravi pa se ne bi branil kakšnega sponzorja več. "V upravnem odboru se zelo trudimo, tudi s poznanstvi, da bi pritegnili. Seveda si želimo, da bi lokalna podjetja bolj pomagala," še pove predsednik Andrej Pečnik, ki si zaradi novega župana Antona Preksavca obeta tudi več pomoči z občine. "S stališča razvoja igralca se na dolgi rok Avstrija ne izplača"Sezona v drugi ligi Dravograjčani so se leta 2019 uvrstili v drugo ligo, kjer so ostali eno leto. Sezono, ki jo je precej oklestil covid, so sklenili na zadnjem mestu z dvema zmagama, štirimi remiji in 14 porazi. Eden od vrhuncev tiste sezone je bil lokalni derbi s Fužinarjem, ki je na stadion v Dravogradu privabil kar 1100 gledalcev. Tekma se je sicer končala z domačim porazom, ekipi pa tekme na Ravnah zaradi epidemije nista dočakali. Derbi stoletja, kot so takrat tekmo poimenovali v Dravogradu, je zaradi evforije spomnil tudi na čase prvoligaških obračunov s prevaljskim rivalom Korotanom.

(TEMA) Težave dravograjskega nogometa: Igralce (pre)mamijo avstrijski evri

Nejc Strojnik

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano