Tour de France 2026: Vrnitev na stara bojišča in dvakrat na Alpe d'Huez

V preteklih dneh in tednih je nekaj informacij pricurljalo v javnost, zdaj je vse uradno. V Parizu so prireditelji predstavili traso 113. Dirke po Franciji, ki bo potekala od 4. do 26. julija prihodnje leto. Še 27. se bo rumena pentlja pričela izven domovine, a komaj tretjič pri južnih sosedih. Po letih 1992 in 2023, ko je bil Grand Depart v Baskiji, bo ta prvič na drugi strani države v Barceloni v Kataloniji. Vrhuncev bo kar nekaj; če se od uvodnega ekipnega kronometra po ulicah katalonske prestolnice, kar se bo zgodilo prvič po letu 1971, prestavimo kar v zaključni teden, bosta poslastici 19. in 20. etapa, ki se bosta končali na slovitem Alpe d'Huezu. Dan kasneje bo zaključno slavje potekalo na Elizejskih poljanah, kjer pa spet ne bomo spremljali le parade šampionov, ampak bo tlakovan vzpon čez Montmartre spet primeren teren za eksplozivno dirkanje in spektakel. 

Atraktivna Barcelona in dobra novica za Mohoriča

Te informacije se je zagotovo razveselil Matej Mohorič, ki je letos navdušil z napadalno in tvegano vožnjo po mokrem in spolzkem Parizu, pa tudi Tadej Pogačar ni le čakal na ciljno črto in zabavo ob četrti zmagi na največji tritedenski dirki na svetu. Leto 2026 bo zelo posebno za 27-letnega Komendčana, saj lahko kvartet spremeni v kvintet oziroma lahko druščino rekorderjev s petimi skupnimi zmagami oplemeniti - s samim sabo. Je pa že zdaj edini, ki je bil na stopničkah šest let zapored. 

In kje se bo prihodnje leto odločalo o rumeni majici? Na vsakem metru ceste, bi vam odgovorili kolesarji, le ena majhna napaka v 21 dneh in lahko gre vse po zlu. A nekateri dnevi le ponujajo nekoliko več priložnosti kot drugi. Že uvodni dan po Barceloni bo naredil razliko med kolesarji, moštvena ura resnice, ki bo v prvem dnevu Toura na sporedu po 55 letih, bo v zaključku ponudila kratek vzpon čez sloviti Montjuic in še enega do cilja na olimpijskem stadionu. Podobno se bo zaključila druga etape od Taragone do osrčja Katalonije, kar trikrat bo peloton zaokrožil čez atraktivnega "dvojčka". Tretja etapa, v kateri se bo karavana preselila v Pireneje in v Francijo, bo že prva gorska, skupno jih bo osem, kolesarje pa od Barcelone do Pariza čaka kar 54.450 višinskih metrov. 

Pireneji bodo tokrat na sporedu precej bolj zgodaj kot običajno, v tretjem dnevu se bodo čez Col de Toses poslovili od Španije, Les Angles pa bo novi cilj na vrhu (kratkega) klanca. Najtežja etapa v gorstvu na meji s Francijo bo šesta na trasi Pau - Gavarnie-Gedre. Sledi zatišje do desete 14. julija, do francoskega državnega praznika, dneva Bastilje, ki je vedno nekaj posebnega. Centralni masiv je bil prizorišče spopada med veliko četverico že lani, na ciljni črti v Le Lioranu je Jonas Vingegaard za las ugnal Pogačarja v rumeni majici, Remco Evenepoel in Primož Roglič sta zaostala, slednji je še padel, a to je bilo tudi edino slavje Danca v vseh treh tednih. 

Pet gorskih etap v zadnjih osmih dneh

To bo le uvod v peklenski finale, čeprav bo cela pentlja izjemno zahtevna, saj je več višincev v tem tisočletju imela le predlani. Od konca drugega tedna praktično ne bo več počitka, le dve od osmih etap bosta še ravninski, pa še od teh bo zadnja neke vrste enodnevna klasika po francoski prestolnici. Predzadnja sobota v Vogezih se bo po petih prelazih končala na Le Markstein, kjer si je Pogačar predlani povrnil na Col de la Loze izgubljeno samozavest.  

V prihodnjem letu se očitno vračamo na stara bojišča, Primož Roglič ima od teh najlepše spomine na Orcieres-Merlette (letos v 18. etapi), saj je pred petimi leti tam v majici državnega prvaka osvojil svojo zadnjo etapno zmago. Če bo Zasavec tudi v letu 2026 naskakoval rumeno majico, še ni znano, Red Bull-Bora-Hansgrohe ima več adutov, po novem tudi Remca Evenepoela. Več bodo zagotovo razkrili sredi decembra na pripravah na Majorki. "Na Dirko po Franciji gledamo z mislimi na generalno razvrstitev. Veliko etap ustreza našemu tekmovalnemu slogu in so primerne za več naših kolesarjev. Počakali bomo na predstavitev drugih grand tourov, preden bomo naredili načrte za naše kapetane," je dejal novi šef v nemški ekipi Zak Dempster. 

Vingegaardovi verjamejo v zmago

Zadnji teden se bo pričel s 26-kilometrsko posamično vožnjo na čas s 500 metri višinske razlike v neposredni bližini Ženevskega jezera, a na francoski strani, končnega zmagovalca pa bodo dale že omenjena "Rogličeva" etapa in naslednji dve, ki se bosta obe končali na slovitem Alpe d'Huezu. Prelaz, ki je dal velik pečat Dirki po Franciji, je na trasi že od leta 1952, ko je vso slavo pobral legendarni Fausto Coppi, skupno pa je bil že 30-krat, nazadnje je bil pred tremi leti na njem prvi Britanec Tom Pidcocok. Prihodnje leto bo na ne najdaljšem in ne najtežjem, a na najbolj znamenitem vzponu Tour de Francea cilj dveh etap (19. in 20.), kot je bilo le še leta 1979. Dvajseta etapa je - s klanci Croix de Fer, Telegraphe, Galibier, Sarenne in Alpe d'Huez, ki bo nekoliko skrajšan - s 171 km in kar 5600 višinci upravičeno označena kot kraljevska. 

"Prireditelji očitno želijo zadržati napetost vse do konca. Vzponi so razvrščeni čez vse dni, toda zadnji teden bo res težek, 20. etapa je videti kraljevska. Upamo, da bomo do takrat v igri za rumeno majico. Verjamemo, da se lahko borimo za zmago. Nekatere etape zelo ustrezajo Jonasu (Vingegaardu, op.p.), ekipni kronometer zagotovo ni naša pomanjkljivost. Mislim, da kar nekaj kolesarjev naše ekipe v tej trasi vidi potencial," je za Het Laarste Nieuws povedal Richard Plugge, prvi mož Visme-Lease a Bike.