S tretjo etapo smo že skoraj na polovici dirke po Kataloniji, pete letošnje enotedenske preizkušnje svetovne serije, toda zdaj se bo šele prav pričela. Vsaj za tiste, ki ciljajo na skupno zmago, po treh dneh bojev sprinterjev čakajo štirje na bistveno težjem terenu. Dirka se je zadnja leta odvijala po slovenskih notah, lani in pred tremi leti jo je dobil Primož Roglič, predlani Tadej Pogačar. Tokrat naših največjih asov ni v karavani, je pa prestižna preizkušnja spet privabila številne prvokategornike, s katerim se tokrat meri naš mladi up Jakob Omrzel, ki ga nekateri celo omenjajo kot Pogačarjevega naslednika.
Dolenjec v družbi velikih imen
Za Novomeščana, ki je v soboto praznoval 20. rojstni dan in je letos prvič oblekel dres ekipe v svetovni seriji, se iz razvojnega oddelka Bahraina preselil v udarno moštvo, je to dirkaški debi v prvi ligi. Da se razvija v tej smeri, da bo tega sposoben, je že lani v prvi članski sezoni potrdil s slavjem na Giru za mlade kolesarje, pa četrtim mestom in belo majico na slovenski pentlji in nagrado za najboljšega mladega kolesarja na etapni preizkušnji po Hrvaški. Dokazal se je tudi na številnih drugih dirkah med vrstniki, v odsotnosti Pogačarja, Rogliča, Mateja Mohoriča in Domna Novaka pa je postal državni prvak na cestni dirki, zaradi česar v pelotonu odstopa od kolegov pri Bahrainu z dresom s slovensko trobojnico.
Dolenjec po španski pokrajini, ki se na vso moč trudi postati samostojna država, ne kolesari prostih rok. Pri Bahrainu imajo visoke načrte v skupnem seštevku z Lennyjem Martinezom in Santiagom Buitragom, vsi drugi pa naj bi jima pri tem pomagali. Omrzel bi lahko odigral vidnejšo vlogo na vzponih, a počakajmo, saj se podaja na neznan teren. Bo to zanj le učna ura ali lahko pričakujemo tudi kaj več, bomo šele videli. Gneča v prvih vrstah zna biti velika, saj velikih imen ne primanjkuje. Če odštejemo Rogliča in Pogačarja ter poškodovanega Španca Juana Ayusa, so v karavani praktično vsi drugi. Jonas Vingegaard (Visma) je favorit številka ena, ki ima kot Joao Almeida iz Emiratov generalko za Giro, udarni dvojec, Remca Evenepoela in Floriana Lipowitza, ki se uigrava za Tour de France, je pripeljal Red Bull, tu so še Mikel Landa (Quick-Step), Felix Gall (Decathlon), Oscar Onley (Ineos), Richard Carapaz (EF), Enric Mas in Cian Uijtdebroeks (oba Movistar), Thomas Pidcock (Q36.5), Ben O'Connor (Jayco) ... Kaj več bi si težko želeli.
4000
višincev ima vsaka od treh etap, ki sledijo
Evenepoela kar vrglo čez krmilo
Kot bi si težko želeli težjo traso do nedeljskega finiša v katalonski prestolnici. Odločitev, katera etapa je najzahtevnejša, je skoraj nemogoča. Naslednje tri imajo po 4000 višinskih metrov in se vse zaključijo z dolgim vzponom - Vallter (8,4 km, 7,6 odstotka naklona), Coll de Pal (16,5 km, 7,2 odstotka) in Queralt (6 km, 7 odstotkov). Posebno draž pa ima tudi kratek, toda eksplozivni zaključek po Barceloni s sedmimi vzponi do znamenitega grada Montjuic. Vsak dan se bo najbrž treba potisniti do skrajnih zmožnosti, a saj že do zdaj ni bilo lahko.
Treta etapa je v ravninskem zaključku ponudila dramo, ki je ne bi pričakovali. Ob stranskem vetru je 28 kilometrov do cilja napadel kar Evenepoel, in ko se mu je pridružil še Vingegaard, sta bili prvi dve mesti skoraj že oddani. Šlo je zelo na tesno, pred zadnjim krožiščem pa je Belgijec nepričakovano padel. "Ne vem, kaj se je zgodilo, kar vrglo ga je čez krmilo. Upam, da je z njim vse v redu in bo nadaljeval dirko. Videti je bilo noro. Nisem se hotel okoristiti iz te situacije in sem počakal skupino," je povedal Danec.
Do druge etapne zmage je prišel sprinter Ineosa, 29-letni Francoz Dorian Godon, ki je obdržal majico vodilnega. Edini slovenski mojster hitrih zaključkov v pelotonu Matevž Govekar (Bahrain) kot v uvodnem dnevu ni bil v glavnini. Sprintal je le v drugi etapi in osvojil 13. mesto. Sta pa z vodilnimi spet ciljno črto prečkala Omrzel in Gal Glivar (Alpecin-Deceuninck) in oba v skupnem seštevku - kot vsi od šestega do 62. mesta - zaostajata 20 sekund.
