(VIDEO) Zakulisje Zlate lisice: V "širaumih" prednjačijo Slovenci

Ko smo se v minulih dneh v Podkorenu, le nekaj metrov od proge za svetovni pokal, sprehodili mimo kontejnerjev, namenjenih pripravljavcem smuči, ki jim ti pravijo "širaum", po slovensko pa bi jim lahko rekli smučarnice, je v pogovorih prisotnih prednjačila slovenska beseda, vzdušje pa je bilo sproščeno. Člane Branika, ki so tik pred mrakom zaključili delo na progi, so Slovenci, zaposleni po različnih reprezentancah, spraševali o stanju proge. Že v četrtek smo bili v družbi Mitje Dragšiča, ko ga je poklical nekdanji sotekmovalec Mitja Kunc, zdaj trener mlade Američanke Stelle Johansson. "Kunc me je vprašal, ali tekma bo in kakšen je sneg," je razlagal vodja tekmovanja za zlato lisico. Bržkone je Korošec Štajerca o stanju podlage spraševal tudi zato, ker je njegov sin Jan Kunc serviser 19-letnice.Večina pripravljavcev smuči je svoje prostore zasedla že v četrtek zvečer, ko so v Kranjsko Goro prišli iz Zagreba, kjer sta bila na sporedu dva slaloma, drugi pa je zaradi odjuge odpadel. Potrkali smo na vrata kontejnerjev z norveško in nemško zastavo. Za smuči Norvežank skrbijo Sebastjan Petrič in Jure Šepec, oba z več kot desetletnim stažem serviserja, ter Nik Sterle, še pred kratkim je bil tekmovalec, pri Skandinavcih je od začetka te sezone, na Zlati lisici pa je bil v primerjavi s sodelavci prvič.Petrič in Šepec skrbita za smuči štirih tekmovalk. "Za en dan bom za eno smučarko pripravil pet parov smuči. Prve so 'kamen dile', ki so že načete in jih lahko uniči, ko se pelje tudi po snegu, kjer je lahko kamenje. Druge so ogrevalne smuči, te ima tudi za ogled proge. Še en par ima za tekmo, drugi par za rezervo. Zadnji, peti par pa je bil narejen na roke, ne na mašino. Po navadi se dela ena stvar, tokrat je tekmovalka želela, da bi imela več možnosti," nam med brušenjem robnikov in poliranjem smučke razlaga Petrič, ki je bil s kolegi in tekmovalkami v petek dopoldne še v italijanski Selli Nevei, kar pomeni, da v minulih šestih dneh za Slovence, zaposlene pri Norvežanih, ni bilo časa za počitek. Šepec je medtem z roko preverjal ostrino robnikov: "Nekateri to delajo z blazinicami, drugi z nohti, jaz pa obrnem roko. Odvisno je, kako se kdo navadi."V nemškem kontejnerju smo med piljenjem robnikov zmotili Mariborčana Petra Štrucla, ki je smučarski serviser od leta 2008. Deloval je doma, pri Bolgarih in Rusih, zadnjih pet sezon je član nemške ekipe. "Veliko od smučarskih središč mi nimamo," nam pove, ko ga vprašamo, koliko časa na dan porabi za pripravo smuči tekmovalk. "Gibljemo se med terenom, sobo za pripravo smuči in hotelom. Nekateri serviserji skrbijo za manj tekmovalk, sam s pomočnikom Nikom Peternelom skrbim za smuči treh smučark, zato časa za kaj drugega kot delo ni. Vsaka tekmovalka potrebuje po štiri pare," nadaljuje.Naši sogovorniki so bili zelo zadovoljni s pogoji za delo v Podkorenu, podobno je na Zlati lisici, ko je ta v Mariboru. "Če bi imeli povsod takšne pogoje, bi bilo super," smo slišali pri Slovencih na delu pri Norvežanih. "V Kranjski Gori lahko pridemo serviserji v bližino smučišča, celo na smučišče imamo čas iti in lahko še kaj spremenimo, ker je 'širaum' tako blizu proge. Tukaj pa smo informacije dobili kar pri organizatorjih, ker se poznamo," pove Štrucl. Kaj imajo serviserji ob številnih smučeh v svojem 'širaumu'? "Pile, rašpljo, nož za fenol, različne kotnike za brušenje smuči, krtače za mazanje, poliranje in strganje, roto krtače in primež," našteje Štrucl.Zakaj v kabinah za pripravo smuči, pa tudi sicer v smučarski karavani dela toliko Slovencev? "Vedno, tudi ko sem še dirkal sam, je bilo med serviserji in trenerji po različnih reprezentancah veliko Slovencev. To je postala nekakšna tradicija že v začetku devetdesetih, ko je v Sloveniji vladala smučarska evforija. Svet alpskega smučanja nas je pritegnil. Veliko nas je v tem poslu iz moje generacije, prihajajo pa tudi mlajši. Radi nas imajo, ker smo pridni, delamo, dobro se spoznamo na material, velika prednost pa je tudi, da nimamo problemov z jeziki, ker je komunikacija zelo pomembna med serviserjem in tekmovalko ali tekmovalcem," odgovori Štrucl.Pogodbe s smučarskimi zvezami za serviserje so pogosto enoletne, vezane na sezono. "Navadiš se tega, hkrati pa serviserji niso veliko na prepihu, da bi to lahko bil moteč faktor," pove Štrucl. Meseca v letu, ko serviserji ne delajo, ni. Na smučišču jih ni maja, junija in v začetku julija, takrat se posvetijo pridobivanju in osnovni pripravi materiala. Po včerajšnji tekmi, ko so bili serviserji znova v pogonu od ranega jutra, so smuči tekmovalk posušili in očistili, danes jih bo večina znova pripravljala na novo za trening na drugi lokaciji. Tako bo vse do konca sezone in še dlje, saj po koncu svetovnega pokala sledi čas za testiranje materiala za novo sezono. "Temu poklicu in svetu alpskega smučanja moraš biti predan, da lahko delaš, kot delamo mi. Velika zahvala gre tudi našim družinam, ki nas podpirajo, čeprav smo pogosto zdoma," zaključi Jure Šepec, ko se poslovimo od norveške ekipe, ki je Kranjsko Goro zapuščala boljše volje kot nemška, ki na 59. Zlati lisici ni vpisala točke.

(VIDEO) Zakulisje Zlate lisice: V "širaumih" prednjačijo Slovenci

Miha Dajčman

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano