Iz Ukrajine prihaja žalostna vest o nenadni smrti nekdanjega nogometnega reprezentanta Andrija Polunjina. 55-letni športnik je preminil v tragičnih okoliščinah, saj ga je med veteransko tekmo v Lutsku izdalo srce. Zgrudil se je pred očmi soigralcev in prijateljev, rešiti pa ga žal niso mogli. Polunjin je v svoji bogati karieri nosil dres več znanih klubov, med drugim Dnipra, kijevskega CSKA in Karpatov, v Nemčiji pa je igral za Nürnberg in St. Pauli.
Čeprav je njegova kariera potekala predvsem v tujini, pa je Polunjin zapisan tudi v zgodovino hrvaškega nogometa in spomina na začetke mednarodnega uveljavljanja hrvaške izbrane vrste. Bil je namreč član ukrajinske reprezentance, ki je junija 1993, v času divjanja vojne na Hrvaškem, gostovala v Zagrebu. Kot poroča hrvaški Večernji list, je šlo za dejanje velikega športnega prijateljstva, saj je bila Ukrajina ena prvih držav, ki je priznala hrvaško samostojnost, tekma pa je imela velik simbolni pomen.
Težave na poti in zgodovinsko srečanje
Organizacija tekme leta 1993 je bila logistični in varnostni izziv. Hrvaška je takrat iskala mednarodno priznanje skozi šport, a zaradi vojnih razmer ni bila zaželena destinacija za tuje ekipe. Ukrajinci so kljub opozorilom in varnostnim tveganjem pristali na gostovanje, saj so dobili zagotovila ukrajinskega bataljona, ki je bil takrat del sil UNPROFOR na Hrvaškem, da je Zagreb varen.
Vendar pa pot do hrvaške prestolnice ni minila brez zapletov. Ukrajinska delegacija se je na pot odpravila z avtobusom iz Lvova, a se je vozilo, ki je bilo očitno starejše izdelave, v Budimpešti pokvarilo. Iz Zagreba so morali nujno poslati nadomestni avtobus, da so gostje po kar 19 urah vožnje končno prispeli na cilj. Tekma, odigrana 25. junija 1993 pred približno 24.000 gledalci na stadionu Maksimir, se je končala z zmago Hrvaške s 3:1. Za domačo vrsto so zadeli Davor Šuker, Željko Adžić in Miroslav Bičanić, medtem ko je edini zadetek za Ukrajino prispeval Andrij Husin. Tudi Husin je kasneje doživel tragično usodo, saj je leta 2014 umrl v prometni nesreči z motorjem.
Zamujena priložnost z Andrejem Ševčenkom
Obujanje spominov na to obdobje je razkrilo še eno zanimivo podrobnost, ki bi lahko drastično spremenila potek nogometne zgodovine v regiji. Takratni hrvaški veleposlanik v Kijevu Onesin Cvitan je razkril, da so Ukrajinci v tistem času Hrvaški ponudili svojega največjega talenta – takrat komaj 16-letnega Andrija Ševčenka. Predlagali so, da bi mladi "dragulj" prestopil v zagrebški Dinamo ali splitski Hajduk ter vstopil v sistem hrvaškega nogometa.
Za prestop bi bilo treba takrat odšteti okoli 200.000 nemških mark ter mladeniču zagotoviti šolanje in bivanje. Ker so bili časi težki in finančno negotovi, nihče v hrvaških klubih ni zbral dovolj poguma ali vizije za ta vložek, saj niso mogli vedeti, v kakšnega igralca se bo razvil. Ševčenko je kasneje postal eden najboljših napadalcev na svetu, legenda Milana in dobitnik zlate žoge, Hrvaška pa je to izjemno priložnost izpustila iz rok. Polunjin, ki se je zdaj poslovil, je bil del te generacije in tistega časa, ko so se stkala močna športna vezi med narodoma.
