Na veliki kmetiji Žampa v manjšem naselju Levanjci v občini Destrnik so od nekdaj iskali nove načine in rešitve, da so si olajšali delo in karseda kakovostno poskrbeli za svoja polja in živali. Postopoma vodenje ene najbolj tehnološko naprednih kmetij v regiji, ki je letos prejela priznanje za naj hlev za dobrobit živali, od očeta Antona Žampe prevzema Zvonko. "Leta 1982 je bil naš hlev eden prvih s prosto rejo, pri tem smo vztrajali do leta 2020. Že dedek je stremel k napredku, kasneje pa tudi moj oče Anton in pokojna mama Silva, ki sta leta 1995 hlevu dodala računalniško vodeno molžo z delnim nadzorom preko računalnika. Na avtomatizirani način so se delila tudi krmila," razloži Zvonko in doda, da je leta 2008 hlev močno poškodovalo neurje, deset let zatem pa so z uspehom na razpisu postavili temelje sodobnemu, večjemu hlevu, ki so ga dokončali v naslednjih letih.
A pri tem niso pozabili na dotedanje izkušnje, sodelovali so s stroko in svetovalci, kar je izjemnega pomena tudi na področju kmetijstva. Pri tem Zvonko poudari, da je oče z dolgoletnim delom in premišljenimi naložbami postavil temelje sodobnega, avtomatiziranega hleva.
Sedanjo podobo je hlev dobil pred petimi leti, ko so uvedli tudi robotsko molžo, avtomatsko krmljenje in robotsko čiščenje. "Naše krave imajo nadstandardno globoka ležišča iz slame, apna in vode, so v svetlih in zračnih prostorih, ponoči pa jim ugaja rdeča svetloba, ki jih spodbuja h gibanju in boljšemu počutju. Njihova krma in načini podajanja te so natančno analizirani. Vse navedeno je močno vplivalo tudi na mlečnost, saj so v našem hlevu tudi krave, ki so presegle 100.000 litrov mleka v življenjski dobi. Prav rekorderke." Imajo okoli 240 glav govedi, od črno-belih do mladih pitancev, ob tem pa obdelujejo še 115 hektarjev površin.
Zvonko stanje v hlevu nenehno spremlja preko mobilnega telefona - tudi ko ga ni doma. Sistem opozoril pa zagotovi, da se morebitne nepravilnosti ali težave v hlevu hitro uredijo. Pri delu mu na pomoč priskočijo tudi otroci. Sedemletna Žana in triletni Gabriel posebej rada krmita teličke in pomagata tudi pri čiščenju v hlevu. Najmlajši Mihael, ki je star le nekaj mesecev, pa ju pri tem zvedavo opazuje. "Z ženo Marino stremiva k vzgoji, ki vključuje veliko preživljanja časa na prostem, k privzgajanju delovnih navad, ki so tudi nama skupne. Vesela sva, ko nas obiščejo nečaki in gredo otroci najprej v hlev pogledat, ali je kakšen nov teliček."
Sicer pa so Zvonkovi dnevi dolgi, saj budilka zvoni okoli pete zjutraj, večere pa daljšajo opravki, ki so povezani z vzdrževanjem strojne mehanizacije, ki jo tudi redno posodabljajo, in z urejanjem potrebne dokumentacije. "Na tako veliki kmetiji je res veliko dela tudi v ozadju. Ne samo fizičnega, ampak urejanja raznih dokumentov, upoštevanja predpisov, sodelovanja z veterinarskimi službami in hrambe vsega potrebnega za pregled nad dejavnostjo." A Zvonko pravi, da ga delo z živalmi in na poljih izpolnjuje, zato dnevi vse prehitro minejo, pogled na postorjeno pa ga navdaja s ponosom.
V najstniških letih je Zvonko plesal folklorno v eni od skupin v Destrniku. "Vesel sem, da se s soplesalci in vodjo Jelko Pšajd še srečamo in pripravimo kakšno presenečenje kateremu od članov," opiše, žena Marina pa doda, da Zvonku riše nasmeh na obraz tudi njegova klavirska harmonika. "Ne utegnem veliko vaditi, a ko mi le čas dopušča, rad zaigram otrokom ali v krogu prijateljev, da znanje ne utone v pozabo. Prepeva tudi oče Anton, sestra Damjana pa vodi Moško komorno skupino KD Destrnik. Tudi sestra Nina rada zapoje z nami. Tako je poleg veselja do dela in napredka na kmetiji tudi glasba nekaj, kar povezuje našo družino, ki se na domači kmetiji zbere ob vseh posebnih priložnostih in praznikih."
Največja želja Zvonka in njegovega očeta Antona pa je, da bi kmetija imela naslednika in bi v rokah dobrega gospodarja negovala slovensko kmetijsko izročilo še desetletja v prihodnosti.
Njegova sestra Damjana se je pred leti lotila zanimive raziskave. "Raziskovala je vpliv različnih zvrsti glasbe na mlečnost krav. In ugotovila, da počasna klasična glasba poveča mlečnost za dobrih sedem odstotkov. In tako tudi naše krave redno poslušajo glasbo. Narodnozabavno, ki je bolj blizu meni, in seveda tudi klasično, ki je očitno bolj blizu njim."
V prihodnosti bodo še dopolnili obstoječi sodobni hlev, saj si želijo izboljšati ventilacijo in urediti avtomatsko zapiranje hleva ter dodati še kakšne malenkosti za boljše počutje krav. Največja želja Zvonka in njegovega očeta Antona pa je, da bi kmetija imela naslednika in bi v rokah dobrega gospodarja negovala slovensko kmetijsko izročilo še desetletja v prihodnosti.
