Aleksandra Papež
Zgodba družine Ornik kot gostoljubnih ljudi, pri katerih so se domačini pa tudi obiskovalci od drugod vedno radi ustavili, se je pričela pisati med prvo in drugo svetovno vojno. "Moj dedek Jakob Ornik je imel tako imenovani pušelšank, kjer je mimoidočim ponujal 'tuklo', domačo šmarnico in 'šnops'. Prihajali so z vozovi, ki so jih vlekli konji ali krave. Kasneje je ponujal tudi pivo, ki ga je varil skupaj z Janezom Steinbauerjem, po domače Šanekom. Za ljudi, ki so si želeli domačega piva, takrat redkost v naših krajih, sta imela prav posebno signalizacijo - ko je bilo pivo zvarjeno in pripravljeno, sta na drevo ob cesti obesila 'huble', ostanke 'hublanja', po slovensko skobljanja. Ko so ljudje to videli, so vedeli, da je pivo zvarjeno," opiše vnukinja Jakoba Ornika Gordana Ornik Šimenko.
Leta 1946 se je Jakob Ornik poročil z Jožefo, ki so jo po domače klicali Pepca. Bila je izšolana gostinka, zato sta s skupnimi močmi odprla gostilno v pravem pomenu besede. Za potrebe gostilne so dogradili hišo in razširili ponudbo s pijačo in hrano. Imeli so vinograde in pridelovali vino, prav tako so redili živino in tako imeli še domače meso. Sloveli so po okusnih narezkih. "Leta 1978 je gostilno prevzel moj oče Mirko Ornik in jo vodil do leta 2005." In Mirka Ornika so se letos v soboto, 22. marca, spomnili z memorialnim turnirjem v kartanju. Ker so imeli tudi po Mirkovem prevzemu gostilne Ornikovi še vedno tudi kmetijo, je on večji del časa posvetil delu na polju in skrbi za živino in vinograd, njegova žena Olga pa je bolj poprijela v gostinstvu. "Ata in mama sta imela možnost biti v dobri službi, a sta se odločila, da nadaljujeta družinsko zgodbo, in sta ostala v gostinstvu. Veliko sta žrtvovala, tudi ko smo bili od doma, sta bila z mislimi pri tem, kako je pri hiši, ali je vsega dovolj, kako teče delo ..." razlagata njuna sin Fredi in hči Gordana. "Naša mama je včasih podpirala tri vogale hiše, skrbela za naju, ko sva bila otroka, pomagala na kmetiji, vodila gospodinjstvo in še gostinstvo. Ne spomniva se, da bi z očetom utegnila kaj dosti počivati, vedno je bilo delo ali pa je kdo prišel obisk oziroma ju čakal v gostilni."
Glas o Selcah, majhnem naselju v občini Lenart, je Fredi ponesel daleč s tradicionalnimi Blatoborbami. Vseskozi je bil kot pobudnik organizator Blatoborb, toda za pripravo in izvedbo je skupaj stopila vsa družina. Leta 1991 so izvedli prve šaljive igre v jami, polni blata, ki so jo Ornikovi s pomočjo prijateljev nato vsako leto pripravili za to priložnost. Vedno se je prijavilo veliko ekip, moških in ženskih, ki so se pomerile v šaljivih igrah v blatni jami, se vanjo z brega spuščale po mokrem toboganu ... Igram v blatu je sledila tradicionalna veselica z živo glasbo, na kateri se je trlo ljudi, vse do leta 2015, ko so jo pripravili zadnjič. Obiskovalcem sta najbolj ostala v spominu Vili Resnik, ki je tam nastopal kar na vrhu strehe gospodarskega poslopja, in Miran Rudan. Oba sta tako rekoč prijatelja Ornikovih, saj sta bila redna gosta Blatoborb.
Od leta 2005 do konca 2014 je gostilno Ornik vodil Mirkov sin Fredi s partnerko Sabino. Fredi je tudi pobudnik ohranjanja spomina na svojega očeta z memorialnim turnirjem v kartanju. Ornikovi so veseli, da ima Alenka Škamlec z možem Bojanom, ki ima Bar Ornik v najemu od začetka leta 2015, posluh za to in poskrbi tudi za malico sodelujočih na turnirju. Slika Mirka Ornika pa vse od njegove smrti krasi osrednji prostor v gostilni. Po besedah Ornikovih sta najemnika dobra gospodarja in hvaležni so jima, da nadaljujeta tradicijo Gostilne Ornik.
Najemnika sta dobra gospodarja, za kar so jima Ornikovi hvaležni
"Posebnosti so zagotovo dolgoletna (kmečka) tradicija, preprostost, domačnost, pristnost domačega okolja. Gostilna/Bar Ornik je globoko zasidrana v cele generacije nekaterih družin," je še izpostavila Mirkova hčerka Gordana Ornik Šimenko. V spomin na dolgoletno izročilo pridelave lastnega vina pa so Orniki pred gostilno postavili leseno prešo in mimoidoči si jo z veseljem ogledajo.
Turnir v kartanju so letos izvedli devetič. Zbrali so se sorodniki, domačini pa tudi posamezniki od drugod, ki so se v dvojicah pomerili v šnopsu. Ob koncu turnirja so nagradili tri najuspešnejše igralce. Turnir sta vodila Mirkov sin Fredi in Dušan Rajšp. Udeležilo se ga je 28 tekmovalcev. Najboljši trije, Dušan Gradišnik, Anton Doberšek in Jože Pukšič, so bili nagrajeni.
"Mami in nama s Fredijem je v veliko čast, ko vidimo, da ljudje pridejo, da se očeta radi spominjajo. To ima za nas poseben čustven pridih," doda Gordana. Na turnirju je igral harmonikar iz Trnovske vasi Siniša Čeh. Domačini povedo, da se je iz gostilne Ornikovih desetletja ob koncih tedna pogosto razlegala živa glasba, najpogosteje harmonika. Veliko se je tudi prepevalo, saj se je družina tudi sicer vključevala v kulturni ustroj svojega kraja. In še danes je tako.
Eden njihovih prepoznavnih dogodkov je tudi turnir v kartanju, ki so ga letos izvedli devetič. Zbrali so se sorodniki, domačini, tudi posamezniki od drugod, ki so se pomerili v igri šnopsa v dvojicah. Ob koncu turnirja so nagradili tri najuspešnejše igralce. Turnir sta vodila Mirkov sin Fredi Ornik in Dušan Rajšp. Letos se ga je udeležilo 28 posameznikov. Najboljši trije so bili Dušan Gradišnik, Anton Doberšek in Jože Pukšič, ki so bili tudi nagrajeni.
