V strateških blagovnih rezervah, ki služijo oskrbi prebivalstva v primeru vojne ali velikih naravnih nesreč, je Hrvaška lani hranila nekoliko manjše količine blaga kot leto prej, vendar je bila skupna vrednost zalog konec leta 2024 približno štiri odstotke višja kot leta 2023. Konec decembra lani so bile vrednosti blaga v strateških in tržnih blagovnih rezervah 87 milijonov evrov, kar je 4,1 odstotka več kot v letu 2023.
Pšenica, testenine, riž, meso, cisterne, agregati ...
Konec lanskega leta je bilo v blagovnih rezervah Hrvaške 56.630 ton pšenice, 26.360 ton koruze, 4890 ton ječmena, 109 ton testenin, 64 ton riža. Za vsak primer je država lani v zalogah imela tudi 1014 ton govejega in 805 ton svinjskega mesa in okoli 5700 ton sladkorja.
V državnih zalogah je bilo tudi okoli 9,7 milijona litrov dizelskega in 5,5 milijona litrov bencina.
Hrvaška je lani nabavila dodatnih 20 večnamenskih cistern in jih ima zdaj 115 in 74 agregatov (skupaj jih je zdaj 124). Za to opremo in še deset drugih neprehrambnih izdelkov je bilo porabljenih približno 7 milijonov evrov, za prehrambne izdelke (kot so mesne in ribje konzerve, otroška hrana ipd.) pa še 1,7 milijona evrov.
Od 1108 kontejnerjev v lasti direktorata za blagovne rezerve jih je skoraj polovica še vedno namenjena za oskrbo po zagrebškem in petrinjskem potresu.
Država ustvarja blagovne rezerve zato, da zagotovi osnovno oskrbo približno 50.000 prebivalcev 15 do 60 dni v primeru vojne, naravnih nesreč ali katastrof, piše Dnevnik.hr.
