(ANALIZA) Nemci na predčasne in tudi prelomne volitve: Do kod lahko seže AfD?

V nedeljo bodo v Nemčiji predčasne parlamentarne volitve, ki jih opazovalci že vnaprej označujejo za prelomne. Zakaj? Razlog ni sprememba v vladi, pač pa jih je več, sta pred koncem tedna v Ljubljani ocenjevala tudi nekdanja veleposlanika in sogovornika na okrogli mizi - s prav takšnim naslovom; da gre v Nemčiji verjetno za prelomne volitve - Slovenskega društva za mednarodne odnose, njegov predsednik Marjan Šetinc in Bojan Grobovšek. Prekletstvo dolžniške zavore"Najprej je socialdemokratski (SPD) kancler Olaf Scholz iz vlade odslovil manjšega koalicijskega partnerja, šefa liberalno-demokratske stranke (FDP) in finančnega ministra Christiana Lindnerja, ki ni hotel popustiti pri ustavno zapisani, tako imenovani dolžniški zavori. Po njej sme biti primanjkljaj proračuna le pri 0,35 odstotka BDP. Tri leta in pol te vlade so sicer zaznamovali številni spori in javna obračunavanja med tremi koalicijskimi strankami, sploh med Zelenimi in FDP. Recesija v Nemčiji pa vztraja že dve leti, brezposelnih je že tri milijone ljudi. Nekoč izvozno uspešno nemško gospodarstvo, vlečni motor evropske in tudi naše slovenske ekonomije, je slonelo na uvozu poceni ruskih energentov, sploh zemeljskega plina, na zanašanju pri obrambi na Nato, sploh na ZDA, in na izvozu na kitajski trg," je analiziral Grobovšek.To je delovalo v predhodnem dvanajstletnem kanclerjevanju Angele Merkel, je pa Nemčijo očitno tudi uspavalo. In ko se je Scholz ob pandemiji soočil še z ruskim napadom na Ukrajino, pa tudi s tem, da ameriški predsednik Joe Biden ni ukinil ameriških carin na nemške avtomobile, ki jih je Donald Trump uvedel že v svojem prvem mandatu, in ko se po tem, ko je Merklova s politiko dobrodošlice tako rekoč naenkrat sprejela milijon migrantov pretežno z Bližnjega vzhoda, migracije v resnici niso ustavile, je bilo že prepozno. Scholz bi moral opraviti vse na mah, prenoviti infrastrukturo, saj nemške železnice že dolgo niso več zgled točnosti, modernizirati industrijo in ji tudi po zaprtju jedrskih elektrarn priskrbeti cenejšo energijo, digitalizirati družbo, reformirati šolstvo, več nameniti za obrambo in tudi za podporo napadeni Ukrajini ... Toda tipična nemška kultura spoštovanja danih zavez, ki ne zna biti fleksibilna, mu je preprečila rahljanja dolžniške zavore.Boj zoper migracijeNarativ je v takem ozračju in v predvolilnem boju prevzela skrajna desnica. AfD vpije proti migrantom in zahteva remigracijo, torej vrnitev teh v domovino milo ali na silo. V tej zahtevi se ji pridružujeta tudi skrajno leva Zveza Sarah Wagenknecht (BSW) pa, zanimivo, tudi verjetni bodoči kancler iz konservativne unije CDU/CSU Friederich Merz. Ta je kljub opevanemu požarnemu zidu do ekstremistov nedavno unovčil podporo prav AfD za svoj predlog ostrejše antimigrantske politike v nemškem parlamentu, bundestagu. Seveda so k tem občutjem pripomogli nedavni teroristični napadi iskalcev azila z noži ali avtomobili, pri čemer ni bilo važno, da so bili med žrtvami, vsaj kar zadeva otroke, prav tako imigrantski otroci. "Strah pred migranti, Rusi in carinami bo nemško volilno telo, ki je bilo pred tremi leti bolj na levi, zdaj kljub množičnim protidesničarskim demonstracijam po nemških mestih nagnil na desno," je spričo vsega naštetega sklenil Šetinc. Merz, ki ga mnogi torej že vidijo kot novega kanclerja, je v predvolilni kampanji obljubil strožjo migrantsko politiko. Kot je nedavno dejal, tudi zavoljo tega, da ne bi čez štiri leta AfD postala najmočnejša stranka: "In po tem bo konec z nemško demokracijo." Obljubljal je tudi kleščenje sociale - različne socialne prispevke uživa 5,5 milijona Nemcev, smo slišali na okrogli mizi - pa seveda zniževanje davkov in debirokratizacijo v gospodarstvu. Zanimivo je, da ni preveč udrihal po SPD, kar nakazuje, da bi s to stranko, ki se ji sicer obeta najnižji rezultat v povojni Nemčiji, šel v vladno koalicijo. Toda po vsej verjetnosti bo spet, šele drugič v nemški zgodovini, potreben še tretji partner. Po zagotovilih Merza pa to nikakor ne bo AfD. Zadnja predvolilna anketaV četrtek objavljena zadnja predvolilna anketa javne televizije ZDF napoveduje, da bo v nedeljo med 29 strankami in listami okoli 60 milijonov nemških volilnih upravičencev največ glasov namenilo konservativni zvezi CDU/CSU: 28 odstotkov. Na drugem mestu utegne pristati AfD z mastnimi 21 odstotki, leta 2021 je bila pri desetih odstotkih. Toda analitiki opozarjajo, da je to lahko zelo zadržana ocena. Nekateri celo pripominjajo, da lahko AfD seže celo bližje 30 odstotkom. Kajti vsaj petina nemških volivcev naj bi bila še zmeraj neodločena, koga bo volila, sedem odstotkov jih je zatrdilo, da se bodo odločili šele pred volilno skrinjico. SPD bi prišel na tretje mesto z zanj skromnimi 16 odstotki, Zeleni lahko upajo na 14 odstotkov.Presenetili so že v Die Linke (Levica je pravzaprav neposredna naslednica nekdanje vzhodnonemške komunistične partije SED), v zadnjih tednih so skokovito porasli in jim pri Politbarometru ZDF napovedujejo osem odstotkov. Še pred nekaj tedni so bili pod parlamentarnim pragom petih odstotkov. Toda silovita kampanja na družbenih omrežjih njihove sovodje, relativno mlade Heidi Reichinnek, je poskrbela za vzpon. Za vstop v bundestag bosta do zadnjega oddanega glasu trepetala FDP in BSW, oba s po 4,5 odstotka podpore.Kdo se lahko uvrsti v bundestag Krščansko-demokratska unija (CDU) in Krščansko-socialna unija (CSU) Vodilni kandidat Friedrich Merz je vodenje CDU po več poskusih prevzel leta 2022. Pred tem je deloval v gospodarstvu, zdaj pa mu je uspelo okrepiti konservativnejši profil stranke, ki je prelomila z obdobjem Angele Merkel. Unija se zavzema za postopno znižanje davkov in poenostavitev davčnega sistema. To naj bi financirali z večjo gospodarsko rastjo, dolžniška zavora pa naj ostane v veljavi. Gospodarstvo naj bi spodbudila prožnejša pravila na trgu dela in manj birokracije. Želijo tudi takojšnjo prepoved sprejema nezakonitih migrantov, ki bi jih zavrnili že na meji. Merz je naklonjen dobavi raket taurus Ukrajini pod določenimi pogoji. Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD) Dosedanji kancler Olaf Scholz poudarja predvsem izpolnjene obljube preteklega kanclerskega mandata, čeprav mu očitajo, da so nekatere odločitve oslabile gospodarstvo. Scholz je sicer že napovedal, da ne namerava sodelovati v Merzevi vladi. Stranka želi tradicionalno zmanjšati breme za večino s povečanjem osnovne davčne olajšave, a z višjo obdavčitvijo najvišjih dohodkov. SPD si prizadeva tudi za reformo ustavne dolžniške zavore v ustavi. Upočasnjeno gospodarstvo želi spodbuditi s 100 milijard evrov vrednim skladom za Nemčijo. SPD zagovarja tudi dobavo orožja Ukrajini. Zeleni Robert Habeck se je kot minister za gospodarstvo moral soočiti z recesijo in inflacijo, zavzemal pa se je za zeleni prehod. Prepričan je, da bi rahljanje dolžniške zavore in investicije pripeljali Nemčijo iz recesije. Tudi Zeleni želijo, da bi ljudje z velikim premoženjem plačevali več. Za dohodke od kapitalskih dobičkov, na primer od delnic, bi morali poleg davkov plačevati tudi prispevke za socialno varnost. S krediti financiran t. i. nemški sklad naj bi na primer zagotavljal sredstva za železniško omrežje, vrtce in spodbude za inovacije. Zeleni želijo več možnosti za zaposlovanje beguncev. Alternativa za Nemčijo (AfD) Vodja Alice Weidel je ženska nasprotij, a že leta obraz stranke. Javno se Weidel predstavlja kot patriotka in uspešna gospodarstvenica ter spada v bolj zmerno krilo stranke. Zasebno je že 17 let v zvezi s partnerko iz Šrilanke, s katero imata posvojena sinova. Ne glede na to se AfD zavzema za strožji pristop k migracijski politiki, zagovarja tudi remigracijo. Je za ponovno vzpostavitev trgovanja z Rusijo in za ukinitev sankcij. Ponovno bi uporabili jedrsko energijo. So za vnovično obvezno služenje vojaškega roka in za dolgoročno alternativo Natu. Levica Vodilna kandidata sta manj znana Heidi Reichinnek in Jan van Aken. Toda Reichinnek je zadnje tedne vse bolj priljubljena na TikToku in Instagramu, kjer ima več sledilcev kot stranka na uradnih profilih. Levica želi uvesti davek na premoženje, zvišati dohodnino za tiste z visokimi dohodki in davek na dediščino ter ukiniti dolžniško zavoro. Glede vojne v Ukrajini se zavzema za diplomatske napore. Zavzema se za ciljno usmerjene sankcije, ki ne bi prizadele ruskega prebivalstva. Liberalno-demokratska stranka (FDP) Christian Lindner se je ob propadu koalicije predstavljal kot politik, ki stoji za svojimi stališči. Liberalci želijo znižati davke na dobiček s sedanjih približno 30 odstotkov na manj kot 25 odstotkov, obenem zagovarjajo dolžniško zavoro. Pozivajo k daljnosežnim in strukturnim reformam za zagon gospodarstva. Glede Ukrajine so za dobavo raket taurus. Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) Sahra Wagenknecht je bila nekoč vidnejša članica Levice, nato je lani ustanovila svojo stranko. BSW se zavzema za strožji pristop k azilni politiki. Uvesti želijo tudi davek na premoženje, zmanjšati davčno breme za tiste z nižjimi dohodki, pokojnine do višine 2000 evrov pa ne bi bile obdavčene. Gospodarstvo bi spodbudili z nižjimi cenami energije, ukinili bi subvencije za obnovljive vire in uvozili več fosilne energije. (sta)

(ANALIZA) Nemci na predčasne in tudi prelomne volitve: Do kod lahko seže AfD?

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano