Kljub temu svoje podpore gradnji plinovoda Severni tok 2 ne obžaluje, saj bi po njeni oceni prepoved tega projekta "nevarno poslabšala" odnose Nemčije z Rusijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Na agresivnost Rusije bi se morali hitreje odzvati," je v pogovoru, ki bo objavljen v četrtek, dejala Merkel, pri čemer je imela v mislih rusko zasedbo Krima leta 2014. Temu je sledil dogovor članic Nata o povečanju obrambnih izdatkov za obrambo na dva odstotka BDP.
"Nemčija je povečala svoje obrambne izdatke za Nato, vendar še vedno ni dosegla cilja dveh odstotkov," je dejala nekdanja kanclerka in dodala, da tudi sama "ni vsak dan imela ognjevitega govora v korist" povečanja proračuna za obrambo.
Kljub temu je povedala, da odločitve o podpori gradnje nemško-ruskega plinovoda Severni tok 2 ne obžaluje in da bi prepoved projekta "nevarno poslabšala" odnose med Nemčijo in Rusijo. Vendar pa po njeni oceni odvisnost Nemčije od ruskega plina ni izključno posledica tega projekta, temveč tudi dejstva, da Norveška, Velika Britanija in Nizozemska dobavljajo premajhne količine pline, navaja dpa.
Po odhodu s položaja se je znašla pod plazom kritik
Glede sporazuma iz Minska je nekdanja kanclerka dejala, da naj bi ta Ukrajini dal čas, da postane močnejša, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
"Sporazum iz Minska iz leta 2014 je bil poskus, da bi Ukrajini dali čas. Ta čas je izkoristila tudi za to, da je postala močnejša, kar lahko vidimo danes. Ukrajina iz let 2014-2015 ni sodobna Ukrajina," je dejala Merkel.
Po njeni oceni je bilo sicer vsem jasno, da to ne bo rešilo problema. Ob tem je izrazila dvom, da bi članice Nata takrat lahko podprle Kijev v tolikšni meri kot ga podpirajo zdaj.
Nedavno je Merkel v pogovoru za nemški tednik Spiegel izjavila, da si je poleti 2021 prizadevala vzpostaviti pogovore za pomiritev napetosti v Ukrajini, v katerih bi sodelovala tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in ruski voditelj Vladimir Putin, a za to takrat ni imela več dovolj vpliva.
Po odhodu s položaja se je nekdanja kanclerka namreč znašla pod plazom kritik, češ da je dovolila, da je Nemčija postala preveč odvisna od ruskih energentov. Pred odhodom je bila njena vlada pod močnim pritiskom zaveznic, predvsem ZDA, naj odstopi od gradnje spornega Severnega toka 2 pod Baltskim morjem. Ta projekt je trenutna nemška vlada kasneje ustavila zaradi ruske invazije na Ukrajino.
