Zahodne države so nekoliko omilile svoje stališče glede turškega (ne)spoštovanja človekovih pravic oziroma priprtega predstavnika civilne družbe Osmana Kavale, uradna Ankara pa je preklicala svojo odločitev, da bo izgnala veleposlanika kar desetih držav: ZDA, Nemčije, Kanade, Danske, Finske, Francije, Nizozemske, Nove Zelandije, Norveške in Švedske. S tem so se vsi izognili zunanjepolitičnemu incidentu brez primere, saj je kar sedem od naštetih držav skupaj s Turčijo v zvezi Nato. Tudi sicer zgodovina ne pomni tako množične razglasitve najvišjih predstavnikov tujih držav za persone non grate, kaj takega se ni dogajalo niti na vrhuncu hladne vojne.
Na prvi pogled se zdi, da je iz dolgotrajnega spora okoli Kavale, ki je kulminiral v zadnjih desetih dneh, kot zmagovalec izšel turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Dolgoletni turški voditelj, ki Zahodu pogosto dela sive lase, si je glede izgona veleposlanikov premislil, potem ko so ZDA in več drugih vpletenih držav sinhrono objavile tvit, v katerem so izrazile zavezanost k spoštovanju dunajske konvencije Združenih narodov, ki od diplomatov zahteva, da se ne vmešavajo v notranje zadeve države gostiteljice. Po oceni Erdogana so z zadržanim odzivom veleposlaniki spremenili svoje stališče glede obrekovanja turškega pravosodja in države. Prepričan je tudi, da bodo v prihodnje previdnejši, a hkrati je ponovil, da v njegovi državi ni dobrodošel nihče, ki ne spoštuje neodvisnosti Turčije, ne glede na njegov status.
V ozadju te odločitve je moralo biti veliko diplomacije na nižjih ravneh, pa tudi prikritih opozoril Ankari, naj ne gre predaleč. Erdogana je opozorila odhajajoča nemška vlada kanclerke Angele Merkel, resda ne v najostrejšem tonu. "Zaskrbljeni in presenečeni smo nad komentarji turškega predsednika," je dejal govorec nemške vlade Steffen Seibert. Če bi Erdogan diplomate tudi dejansko izgnal, to ne bi bilo v skladu s tesnim bilateralnim odnosom med Nemčijo in Turčijo, je dodal. Evropska unija, ki tudi ne želi zaostrovati odnosov z uradno Ankaro, saj ta že pet let bolj ali manj izpolnjuje pogodbo z EU, da v zameno za milijardne vsote v evrih zadržuje več milijonov beguncev in migrantov na turškem ozemlju. Svet Evrope je sicer nedavno posvaril Turčijo, da bo proti njej sprožil disciplinski postopek, če Kavala ne bo izpuščen do začetka decembra.
In kaj je bilo jedro spora? Veleposlaniki so minuli ponedeljek objavili skupen poziv k izpustitvi Kavale, ki je v priporu brez obsodbe že od leta 2017 kljub odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice iz decembra 2019, da je za zapahi zgolj z namenom, da se ga utiša, in da bi ga morale turške oblasti zato izpustiti.
