Gregor Grosman
Nedavna analiza, ki sta jo pripravili Acredia Group in Allianz Trade, kaže, da umetna inteligenca, ki se hitro uveljavlja kot nova sila v globalni trgovini, ne spreminja zgolj tehnologij, temveč tudi celotne dobavne verige, trgovinske tokove ter geopolitične odvisnosti. Evropa je ob oblikovanju globalnih tehnoloških blokov še posebej izpostavljena tveganju izgube vpliva, navajajo.
Po ugotovitvah raziskave se je svetovna trgovina z izdelki, povezanimi z umetno inteligenco, v desetih letih skoraj početverila z okoli 1 bilijona ameriških dolarjev na 3,8 bilijona ameriških dolarjev. Z umetno inteligenco povezani izdelki in infrastruktura danes predstavljajo približno 15 odstotkov svetovne blagovne menjave, Azija pa obvladuje velik del te vrednostne verige – od polprevodnikov in tehnologij za shranjevanje podatkov do podatkovnih centrov. "Globalna tekma na področju umetne inteligence je že zdavnaj postala tekma na področjih infrastrukture, podatkov in gospodarskega vpliva," pojasnjuje Michael Kolb, izvršni direktor družbe Acredia. "Kdor nadzoruje čipe, podatkovne centre in platforme, bo v prihodnosti nadzoroval tudi pomemben del globalnega ustvarjanja vrednosti."
Raziskava je še posebej kritična do položaja Evrope v globalni tekmi na področju umetne inteligence. Medtem ko ZDA vlagajo milijarde v infrastrukturo za računalništvo v oblaku, procesorske zmogljivosti in digitalne platforme, Evropa močno zaostaja. Analiza kaže, da operativne zmogljivosti evropskih podatkovnih centrov dosegajo približno četrtino zmogljivosti tistih v ZDA. Hkrati se povečuje evropska odvisnost od ameriških tehnoloških ponudnikov. Ameriški operaterji podatkovnih centrov že danes obvladujejo velik del evropske infrastrukture za računalništvo v oblaku in podatke. Z naraščajočo uporabo storitev umetne inteligence pa bi lahko v prihodnje vsako leto iz Evrope k ameriškim ponudnikom odtekale milijarde evrov.
"Evropa tvega, da bo iz industrijskega središča postala digitalni najemnik," opozarja Kolb. "Ta odvisnost ne vpliva le na tehnologijo, temveč vse bolj tudi na konkurenčnost, inovativnost in gospodarsko suverenost." Dodaja še, da dobavne verige za umetno inteligenco vse bolj postajajo geopolitično živčno središče svetovnega gospodarstva, podjetja pa da morajo danes o tveganjih razmišljati precej širše in upoštevati tako surovine in dobavitelje kot tudi podatkovne tokove in digitalno infrastrukturo.
Zaključek raziskave je, da svetovna trgovina doživlja strukturne spremembe. Sama učinkovitost pri odločanju o lokaciji poslovanja postaja manj pomembna, saj ključni dejavniki postajajo strateška odpornost, tehnološka suverenost in politična stabilnost. Dobavne verige postajajo bolj regionalne, tehnologija vse bolj politično vprašanje, digitalna infrastruktura pa strateško orodje za uveljavljanje vpliva, so ugotovili. "Obdobje globalizacije, ko je bila pomembna le učinkovitost, se končuje," poudarja Kolb. "Podjetja danes za dolgoročno konkurenčnost ne potrebujejo več le stabilnih dobavnih verig, temveč tudi zanesljive strategije upravljanja tveganj in tehnološke strategije."
