Izpostavili so, da trenutna zakonodaja vodi v številne SLAPP tožbe in omogoča dvojni pregon - civilne tožbe proti založnikom in kazenske tožbe proti novinarjem. "HND od vlade zahteva dekriminalizacijo vseh del proti časti in dobremu imenu. To zahtevamo že leta. Z umikom teh del iz kazenskega zakonika bi se zmanjšal pritisk tožb proti novinarjem in medijem," je v sporočilu za javnost v sredo izpostavil predsednik HND Hrvoje Zovko.
V društvu so še izpostavili, da kazenski zakonik ne vsebuje jasne definicije žalitve in obrekovanja, kar odpira prostor številnim interpretacijam in zlorabam. Predsednik HND je tudi poudaril, da novinarji in novinarke na Hrvaškem nosijo dvojno pravno odgovornost zaradi objavljenega teksta - civilno in kazensko.
"Po aktualnem zakonu o medijih velja, da je za to, kar je objavljeno, odgovoren založnik, v sodni praksi pa zasebni tožniki, ki se smatrajo za prizadete zaradi objave tekstov kolegov in kolegic, vlagajo tožbe proti njim," je še pojasnil Zovko, ki je prepričan, da je cilj takšnih tožb zastraševanje in finančno uničenje novinarjev.
Nevladna organizacija s sedežem v Parizu Novinarji brez meja je Hrvaško na lestvici medijske svobode svobode maja uvrstila šest mest nižje kot leto prej, z 42. na 48. mesto. Navedli so, da čeprav je medijska krajina na Hrvaškem raznolika in dinamična, vlada ne varuje novinarjev proti grožnjam organiziranega kriminala in SLAPP tožbam oz. strateškim tožbam proti novinarjem, katerih namen je ustrahovati in utišati kritično javnost.
Slovenija na tej lestvici zaseda 42. mesto. Prvo mesto je kljub nekoliko nižjemu političnemu kazalniku ohranila Norveška, sledita ji Danska in Švedska. Na dnu lestvice so Afganistan, Sirija in Eritreja. Na vrhu lestvice prevladujejo evropske države, še posebej članice EU. Poročilo sicer navaja, da so tudi znotraj EU države, kjer je svoboda medijev na preizkušnji, pri čemer so izpostavili Madžarsko, Grčijo in Malto.
