Prebavne motnje, kot so napihnjenost, neprijetni vetrovi in bolečine v želodcu, lahko hitro pokvarijo še tako lep dan. Pri nekaterih ljudeh so te težave povezane z resnejšimi stanji, kot je sindrom razdražljivega črevesja (IBS) ali refluks, pri drugih pa se pojavijo le občasno. Čeprav pogosto krivimo stres ali hiter tempo življenja, strokovnjaki opozarjajo, da se vzrok velikokrat skriva neposredno na našem krožniku. Še več, včasih so krive prav tiste navade, za katere mislimo, da so zdrave.
Splet je poln nasvetov o različnih dietah, vendar nutricionisti poudarjajo, da stroge omejitve niso vedno rešitev. Bolje je prepoznati konkretne sprožilce težav. Strokovnjaki so izpostavili pet skupin živil, ki najpogosteje povzročajo nelagodje v trebuhu.
Prvi na seznamu so sladkorni alkoholi. Snovi, kot so sorbitol, manitol, ksilitol in maltitol, proizvajalci pogosto dodajajo žvečilnim gumijem brez sladkorja, beljakovinskim ploščicam in dietnim sladicam. Te snovi se v tankem črevesju slabo absorbirajo, zato nase vežejo vodo in kasneje fermentirajo v debelem črevesju. Rezultat so lahko močni krči, napihnjenost in celo driska. Nutricionisti opozarjajo, da lahko že majhne količine povzročijo težave pri občutljivih posameznikih.
Druga pogosta težava so vlaknine. Čeprav vsi vemo, da so vlaknine nujne za zdravo prebavo, lahko naglo povečanje njihovega vnosa povzroči pravi vihar v črevesju. To še posebej velja za inulin, vlaknino, ki jo pogosto najdemo v predelanih živilih z oznako "visoka vsebnost vlaknin". Inulin v debelem črevesju hitro fermentira, kar poveča nastajanje plinov. Strokovnjaki svetujejo, da vnos vlaknin povečujete postopoma, saj se mora prebavni sistem nanje navaditi.
Skrite pasti v pijačah in sladicah
Mnogi posegajo po kombuči v prepričanju, da bodo s tem uredili svojo prebavo. Vendar pa lahko ta fermentirani napitek stanje celo poslabša. Kot poroča hrvaški portal Index.hr, ki povzema ugotovitve tujih strokovnjakov, sta glavni težavi pri kombuči njena kislost in mehurčki. Oboje lahko povzroči nelagodje v zgornjem delu trebuha in poslabša simptome refluksa. Poleg tega nekatere vrste vsebujejo dodatne sestavine, ki spodbujajo nastajanje plinov.
Previdnost velja tudi pri probiotikih, ki so dodani predelani hrani. Medtem ko so naravni viri probiotikov, kot sta jogurt in kefir, običajno koristni, tisti, ki jih industrija dodaja raznim prigrizkom, niso nujno učinkoviti. Različni sevi bakterij delujejo različno in niso univerzalno zdravilo za vse težave.
Zadnja skupina živil, ki se ji velja izogibati za mirno črevesje, so sladkarije. Redno uživanje večjih količin sladkorja zmanjšuje raznolikost črevesnih bakterij in spodbuja vnetne procese. Sladka hrana običajno vsebuje malo vlaknin, kar dolgoročno oslabi črevesno bariero.
Kaj torej jesti? Strokovnjaki svetujejo raznoliko prehrano, bogato s sadjem, zelenjavo, polnozrnatimi žiti, stročnicami in oreščki. Leča, fižol in jagodičevje so odlična izbira, saj hranijo koristne mikrobe in podpirajo stabilen mikrobiom, ne da bi ob tem povzročali nepotrebno nelagodje.
