Senat je predlog ta teden potrdil, zadnjo besedo bo imel spodnji dom parlamenta. Reforma trga dela je eden glavnih projektov populističnega predsednika Mileija, ki trdi, da je obstoječa delovna zakonodaja preveč rigidna in delodajalce odvrača od formalnega zaposlovanja. Njegov cilj je, da kongres spremembe sprejme do marca.
Kritiki predlagane zakonodaje pravijo, da bo še poglobila prekarnost, pri čemer v tej južnoameriški državi že sedaj 40 odstotkov delavcev nima uradne pogodbe o zaposlitvi, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Opozicija in sindikati argumente, da bodo spremembe prinesle nova delovna mesta, zavračajo. Pri tem opozarjajo na vztrajanje gospodarske stagnacije oz. na upadanje potrošnje in industrijske aktivnosti.
Predlagane spremembe so ta teden pred kongres v Buenos Airesu zvabile številne nasprotnike, protesti pa so se sprevrgli v nasilje. Protestniki so policiste obmetavali s kamenjem in plastenkami, policisti pa so odgovorili s solzivcem in gumijastimi naboji. Nekaj deset posameznikov je pri tem blokiralo vhod v kongres, kjer je potekala razprava o predlogu. Policija naj bi zaradi neprimernega vedenja prijela najmanj 20 ljudi.
Gre za izkoriščevalsko reformo, od katere bodo imeli koristi le bogati, je po navedbah AFP izpostavil eden od protestnikov, 35-letni sociolog Federico Pereira.
Senat pa je v četrtek po več kot 14-urni razpravi predlog kljub nasprotovanju dela javnosti potrdil z 42 glasovi za in 30 proti. Senator vladajoče stranke Svoboda napreduje (LLA) Joaquin Benegas Lynch je pred glasovanjem izpostavil, da se odloča o tem, ali naj Argentina ostane ujeta v "etatistični, korporativni in patronažni sistem, ki je odgnal naložbe, uničil delovna mesta in osiromašil milijone Argentincev", ali naj naredi korak naprej.
O predlogu mora zdaj odločiti še spodnji dom parlamenta.
Milei je funkcijo nastopil decembra 2023, ob tem pa obljubil oživitev šepajočega argentinskega gospodarstva. Odtlej je skrčil javno porabo in pospešil deregulacijo.
