Izraelski parlament (kneset) je v ponedeljek sprejel zakon, ki predpisuje smrtno kazen za Palestince, ki zagrešijo smrtonosne teroristične napade. Za zakon, ki ga je vložila skrajno desna stranka ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvirja, je glasovalo 62 poslancev, vključno s premierjem Benjaminom Netanjahujem in nekaterimi člani opozicije. Proti je glasovalo 48 poslancev, eden pa se je vzdržal. Zakon zdaj velja na vseh ozemljih, ki jih Izrael nadzoruje, vključno z okupiranim Zahodnim bregom in večino območja Gaze.
Palestincem na okupiranem Zahodnem bregu sodijo vojaška in ne civilna sodišča
Zakon, za katerega so se zavzele najbolj skrajne stranke, določa, da bi usmrtitev z obešanjem postala privzeta kazen za Palestince na okupiranem Zahodnem bregu, ki bi jih izraelsko vojaško sodišče spoznalo za krive namernega izvajanja smrtonosnih napadov, ki se štejejo za "teroristična dejanja". Palestincem na Zahodnem bregu, ki ga Izrael okupira od leta 1967, vedno sodijo vojaška in ne civilna sodišča. Smrtno kazen z obešanjem bi morali izvesti v roku 90 dni od obsodbe, v "posebnih okoliščinah" pa bi jo lahko zamaknili za obdobje do 180 dni ali prekvalificirali v dosmrtno zaporno kazen.
Ostre kritike in opozorila strokovnjakov
Številne strokovne službe in organizacije močno nasprotujejo novi zakonodaji. Združenje za državljanske pravice v Izraelu je proti zakonu že vložilo peticijo. Predstavniki združenja opozarjajo, da zakon velja le za Palestince, saj vzpostavlja dva ločena pravna okvira - vojaškega in civilnega. Po njihovem mnenju razlike med tema sistemoma še poglabljajo diskriminacijo in kratenje osnovnih človekovih pravic. Med parlamentarnimi razpravami so strokovnjaki opozarjali na številne pravne težave. Pravna zastopnica ministrstva za pravosodje Lilach Wagner je izpostavila, da civilna zakonodaja ne more uvesti smrtne kazni na Zahodnem bregu. Predstavniki izraelske vojske in zunanjega ministrstva so opozorili, da zakon neposredno nasprotuje mednarodnim pogodbam, ki jih je Izrael podpisal v preteklosti. Zakonu naj bi nasprotoval celo izraelski svet za nacionalno varnost.
Zaradi hudih pritiskov in opozoril glede protiustavnosti ter kršenja mednarodnega prava naj bi Netanjahu posredoval pri snovalcih zakona in dosegel omilitev nekaterih določil. Poslanci naj bi tako črtali člen, ki je prebivalcem Zahodnega brega predpisoval sojenje izključno na vojaških sodiščih. Odstranili so tudi določilo, ki je predvidevalo smrtno kazen za vsakogar, ki zgolj poškoduje izraelskega državljana. Sodišča so ob tem dobila možnost, da v primeru "posebnih okoliščin" namesto smrtne kazni izrečejo dosmrtni zapor. Nova zakonodaja sicer ne zajema pripadnikov gibanja Hamas, ki so sodelovali v napadu 7. oktobra 2023, saj Izrael zanje vzpostavlja posebno sodišče. Izrael je smrtno kazen sicer odpravil leta 1954, vendar jo je zakonodaja v določenih primerih še naprej dovoljevala. Usmrtitev nemškega nacističnega zločinca Adolfa Eichmanna leta 1962 je bila zadnji primer, ko je bila dejansko izvršena smrtna kazen, ki jo je izreklo sodišče v Izraelu.
Palestinci napovedujejo upor, EU zaskrbljena
Palestinski predsednik Mahmud Abas je ostro obsodil novo izraelsko zakonodajo. Označil jo je za hudo kršitev mednarodnega prava in poskus ustrahovanja palestinskega prebivalstva. Sporočil je, da to ne bo zlomilo volje palestinskega ljudstva in jih ne bo odvrnilo od njihovega boja za svobodo in neodvisno državo. V Združenih narodih so Izrael pozvali, naj nemudoma razveljavi zakon, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom: "Zakon še bolj utrjuje izraelsko kršitev prepovedi rasne segregacije in apartheida, saj bo veljal izključno za Palestince na okupiranem Zahodnem bregu in v Izraelu, ki so pogosto obsojeni po nepravičnih sojenjih."
V Evropski komisiji so zaskrbljeni, saj da to zaradi diskriminatorne narave zakona predstavlja jasen korak nazaj. Zaradi enostranskega zakona, ki velja le za Palestince, ne pa tudi za Izraelce, pa je kritična tudi sicer izrazito proizraelska nemška vlada. Da je zakon diskriminatoren do Palestincev, je opozoril tudi slovenski premier Robert Golob, zunanja ministrica Tanja Fajon pa, da smrtna kazen ni rešitev.
Lazzarini zaključil mandat vodje UNRWA
Vodja agencije Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA) Philippe Lazzarini je v torek na svoji zadnji tiskovni konferenci zahteval preiskavo smrti skoraj 400 sodelavcev agencije med vojno v Gazi. Dejal je, da je to vprašanje naslovil tako na države članice Združenih narodov kot tudi na njihovega generalnega sekretarja Antonia Guterresa. Opozoril je še, da je agencija zaradi napadov Izraela ter zmanjšanja proračunskih sredstev in donacij na robu propada. Ker je Lazzariniju potekel mandat, bo agencijo začasno vodil Christian Saunders.
