Italijanska premierka Giorgia Meloni je od torka preiskovana, skupaj z dvema ministroma in enim državnim podsekretarjem. To so notranji minister Matteo Piantedosi, pravosodni minister Carlo Nordio in državni podsekretar Alfredo Mantovano, pristojen za tajne službe. Predmet preiskave je postopek, s katerim je vlada prejšnji teden z letalom tajne službe Libiji vrnila generala Najeema Osamo Almasrija, za katerega je mednarodno kazensko sodišče v Haagu izdalo zaporni nalog. Almasri je obtožen mučenja in celo umorov beguncev v libijskih taboriščih, kamor oblasti zapirajo prebežnike iz afriških držav, ki se želijo prebiti v Evropo. Italija je podpisnica dogovora o ustanovitvi haaškega sodišča in bi bila torej dolžna Almasrija aretirati in poslati v Haag.
Prijeli so ga na nogometni tekmi, a rešili v Tripolis
Almasri je iz Libije pripotoval v Italijo, nato je potoval po Evropi in se iz Nemčije in Švice vrnil v Italijo, točneje v Torino, kjer si je ogledal nogometno tekmo. Tamkajšnje sodišče je prejelo mednarodni zaporni nalog in Almasrija aretiralo ter predalo zadevo ministrstvu za pravosodje, ki je po zakonu pristojno za odločanje o morebitni predaji. Ker se minister Nordio ni odzval, so morali Almasrija izpustiti na prostost, v Torinu pa ga je že čakalo letalo, ki ga je prepeljalo nazaj v Tripolis, kjer so ga sprejeli kot heroja.
V Italiji je opozicija takoj obtožila Melonijevo, da je kršila pogodbo o haaškem sodišču in Almasrija vrnila v Libijo, ne meneč se za hude obtožbe, ki ga bremenijo. Dejstvo je, da sta medtem v Italijo že prispeli dve ladji s skupino beguncev iz Libije, kar je bil očiten odziv libijskih oblasti na aretacijo Almasrija. Italija ima namreč z Libijo dogovor, da libijske oblasti zadržujejo begunce v centrih in jim ne dovolijo nadaljevati pot čez Sredozemsko morje v Italijo. Ta dogovor je sicer sklenila že prejšnja levosredinska vlada; ti zbirni centri v Libiji pa so nečloveški, v njih prihaja do mučenja, posilstev in tudi umorov in to je predmet preiskave mednarodnega sodišča.
Postopek predan sodišču za ministre
Postopek proti Melonijevi, obema ministroma in podsekretarju je sprožil odvetnik Luigi Di Giotti s prijavo rimskemu tožilstvu. Di Giotti je bil nekoč član postfašistične stranke MSI, kasneje je prestopil v stranko Italija vrednot, ki jo je vodil nekdanji tožilec Antonio Di Pietro, in bil tudi državni podsekretar v Prodijevi vladi leta 1996, kasneje pa se s politiko ni ukvarjal, pravi pa, da je blizu Demokratski stranki. Postopek določa, da v primeru, ko gre za obtožbe članov vlade, redno sodstvo preda zadevo posebnemu sodišču za ministre, ki nato v 90 dneh odloča o morebitnem postopku. To posebno sodišče sestavljajo za vsak primer zase sodniki, ki so izžrebani med vsemi sodniki, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih določa zakon. Do imenovanja teh sodnikov ne sme tožilstvo začeti formalnega postopka, mora pa seveda obvestiti domnevne obtožence.
To je rimsko tožilstvo tudi storilo; z vljudnim pismom je obvestilo četverico, da je odvetnik Di Giotti vložil ovadbo in da je postopek predalo sodišču za ministre. Skratka, formalna preiskava še ni stekla, zadevo pa je javnosti predala sama Melonijeva, ki je v torek popoldne na spletu objavila videoposnetek, v katerem je v svojem grozečem slogu kričala "ne boste me izsiljevali, ne pustim se ustrahovati" in mahala s pismom, ki ga je prejela od tožilstva. Dejala je tudi, da gre za obvestilo o začetku postopka, kar ne drži, saj je šlo samo za predajo prijave, ki jo je prejelo tožilstvo in ugotovilo, da zanjo ni pristojno, sodišču za ministre.
Opozicija seveda ni molčala; njeni predstavniki so zahtevali, naj pride premierka v parlament poročat, seveda pa je odpadlo poročilo o tem dogodku, ki bi ga moral v poslanski zbornici podati minister Piantedosi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
