Največje število obolelih je v Zagrebu in splitsko-dalmatinski županiji. Na Hrvaškem so od začetka leta do torka zabeležili 1047 primerov oslovskega kašlja. Od tega jih je bila polovica v Zagrebu, 40 odstotkov pa v splitsko-dalmatinski županiji. Smrtnih primerov doslej ni bilo.
Na HZJZ so, da bi preprečili širjenje bolezni, ta mesec odprli točko za testiranje za oslovski kašelj, kjer se zadnji teden vijejo dolge vrste.
"Imamo veliko povečanje števila obolelih zaradi oslovskega kašlja. Toliko jih nismo imeli več kot 40 let," je za hrvaški portal Index v torek povedal vodja službe za epidemiologijo nalezljivih bolezni pri HZJZ Bernard Kaić. Pri tem je pojasnil, da so več kot tisoč potrjenih okužb nazadnje imeli leta 1980. "Imamo pravo epidemijo. To je eden od razlogov, da imamo takšne vrste za testiranje," je dodal.
Cepljenje proti oslovskemu kašlju je na Hrvaškem za otroke obvezno. Lani je bilo na ravni države proti tej bolezni s prvim odmerkom cepljenih okoli 92 odstotkov prebivalstva. Najslabša je precepljenost v dubrovniško-neretvanski županiji, kjer s prvim odmerkom cepijo manj kot 80 odstotkov otrok, z drugim odmerkom manj kot 70 odstotkov, s tretjim pa manj kot 35 odstotkov.
Oslovski kašelj je bolezen dihal. Povzroča jo bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu. Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, imajo lahko epizode kašlja, ki trajajo štiri do osem tednov. Prenaša se s človeka na človeka s kužnimi kapljicami, navajajo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Oslovski kašelj je še vedno pomemben vzrok smrti pri dojenčkih, mlajših od šest mesecev.
