V tesni tekmi so volivci Karolu Nawrockemu glede na davi objavljene uradne izide namenili 50,89 odstotka glasov, njegovemu tekmecu, županu Varšave Rafalu Trzaskowskemu pa 49,11 odstotka.
Državna volilna komisija je rezultate objavila po preštetju vseh glasovnic. Še v nedeljo so izidi vzporednih volitev kazali rahlo prednost Trzaskowskemu, a je bil rezultat še negotov. Tesen izid so napovedovale tudi predvolilne ankete.
Volilna udeležba je bila skoraj 72-odstotna, poroča poljska tiskovna agencija PAP.
42-letni zgodovinar Nawrocki, neodvisni kandidat s podporo konservativne stranke Zakon in pravičnost (PiS), je v prvem krogu osvojil nekaj manj kot 30 odstotkov glasov.
Nawrocki velja za naklonjenega ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, javno ga je podprl tudi madžarski premier Viktor Orban. V drugem krogu je s svojim nacionalizmom računal na podporo skrajne desnice.
53-letni Trzaskowski, kandidat vladne koalicije pod vodstvom premierja Donalda Tuska, je medtem skušal loviti ravnovesje med desnosredinskimi in levimi volivci. Kot proevropski, a hkrati konservativen politik se je zavzemal za močno vlogo Poljske znotraj EU in povečanje obrambnih izdatkov.
Kdo je Nawrocki
Nawrocki se je rodil 3. marca 1983 v Gdansku na severu Poljske. Diplomiral je na fakulteti za zgodovino na univerzi v Gdansku, kjer je nato leta 2013 tudi doktoriral. Že v času študija je deloval na Inštitutu narodnega spomina (IPN), ki ga vodi od leta 2021.
IPN je poljska državna inštitucija, ki je nastala leta 1998 z razširitvijo obstoječe Komisije za pregon zločinov proti poljskemu narodu.
Namen IPN je preiskovanje in pregon nacističnih in komunističnih zločinov, storjenih proti Poljakom med letoma 1917 in 1990. Nekateri raziskovalci in politični komentatorji so inštitucijo večkrat kritizirali zaradi politizacije, zlasti pod vladami, ki jih je vodila stranka PiS.
Preden je prevzel vodenje IPN, je bil Nawrocki štiri leta tudi direktor muzeja druge svetovne vojne v Gdansku. Kot raziskovalec se osredotoča zlasti na protikomunistično opozicijo, organizirani kriminal ter zgodovino športa v času komunizma na Poljskem.
42-letni zgodovinar je tudi avtor več knjig. Eno od njih je izdal pod psevdonimom Tadeusz Batyr in dvignil precej prahu, ko se je leta 2018 zamaskiran pojavil na televiziji kot Batyr in pohvalil Karola Nawrockega, torej samega sebe, kot navdih za pisanje in odličnega raziskovalca zločinov v času komunizma na Poljskem.
Novembra lani je Nawrocki postal kandidat za predsednika države s podporo konservativne stranke PiS. Poljski mediji so ga med drugim opisali kot konservativnega, portal Euronews pa kot patriotskega krščanskega kandidata, ki je naklonjen zvezi Nato, ZDA in predsedniku Donaldu Trumpu. Slednjega je Nawrocki med kampanjo tudi obiskal v Beli hiši. Pred drugim krogom ga je javno podprl še madžarski premier Viktor Orban.
Sam se medtem označuje kot "predstavnik široko opredeljenega patriotskega tabora", ki ni zvest nobeni politični stranki, temveč poljskim državljanom. Večkrat je poudaril svojo zavezanost domoljubju, veri, suverenosti države in tradicionalnim vrednotam.
Znan je po trdnih protikomunističnih stališčih, med kampanjo je večkrat kritiziral poljski izobraževalni sistem, češ da ga nadzoruje "postkomunistično okolje". Odgovoren je tudi za odstranitev več spomenikov sovjetski Rdeči armadi na Poljskem, zaradi česar ga je Rusija uvrstila na seznam iskanih oseb.
Na področju gospodarstva velja za odločnega zagovornika vlaganja v obrambo, pa tudi socialne projekte in infrastrukturo. Ob tem podpira jedrsko energijo, ki jo je označil za "najbolj varno in stabilno". Kritiziral je evropski zeleni dogovor in dejal, da sicer podpira varovanje okolja, vendar nasprotuje "podnebni norosti na račun poljskih gospodinjstev, delavcev in podjetnikov".
Ostro nasprotuje tudi uvedbi evra kot poljske valute in federalizaciji EU, pri čemer poudarja, da mora Poljska znotraj unije ohraniti svojo nacionalno identiteto.
Nawrocki je po prvem krogu volitev sprejel pogoje, ki jih je v zameno za podporo postavila skrajna desnica. S tem se je med drugim strinjal, da bo kot predsednik v primeru izvolitve z vetom blokiral zakonodajo, s katero bi vlada zvišala davke, omejila svobodo govora ali ratificirala morebitno članstvo Ukrajine v Natu.
Ob zmagi Nawrockega to ponekod v Evropi povzroča skrbi, da bo na Poljskem usahnila močna podpora Ukrajini v soočanju z rusko agresijo.
Na notranjepolitičnem področju pa se ob njegovi zmagi obeta nadaljevanje konflikta med predsednikom države in vlado Donalda Tuska. Ta se je namreč večkrat znašla v sporu z odhajajočim predsednikom Andrzejem Dudo, ki ga prav tako podpira PiS in ki je z vetom redno blokiral zakonodajne predloge in druge vladne ukrepe. Nekateri analitiki so celo ugibali, da bodo v primeru nadaljevanja težavne kohabitacije morda potrebne nove parlamentarne volitve.
