Ko je oktobra 2023 zmagala na primarnih volitvah opozicije, je takrat 56-letna venezuelska političarka Maria Corina Machado verjetno imela kanček upanja, da se bo morda lahko prihodnje poletje pošteno zoperstavila dolgoletnemu samodržnemu predsedniku Venezuele Nicolasu Maduru - ali ga celo premagala. Najverjetneje pa ni pričakovala, da bo slabi dve leti kasneje prejela Nobelovo nagrado za mir.
Še naprej se skriva
Njena pot je bila določena še pred zmago na primarnih volitvah oktobra pred dvema letoma. Junija, tri dni po tem, ko je uradno naznanila kampanjo za voditeljico opozicije, je Madurova vlada izdala upravno odločbo, s katero je političarki Machado prepovedala kandidaturo. Pri tem jo je obtoževala goljufije in davčnih kršitev ter jo obtožila, da si prizadeva za gospodarske sankcije, ki so jih ZDA uvedle proti Venezueli. Sledilo je napetih nekaj mesecev, v katerih je zdaj 58-letna inženirka precej uspešno mobilizirala protivladno razpoloženje v obubožani južnoameriški državi. Nato se je zaradi strahu pred skoraj verjetno zaporno kaznijo skrila, njeno mesto kot opozicijski kandidat pa je prevzel relativno nepoznani diplomat Edmundo Gonzalez Urrutia, ki je nastopil na predsedniških volitvah julija 2024.
Glede na uradne podatke venezuelske vlade je bil zmagovalec predsedniških volitev z 51 odstotki Maduro, ki je tako osvojil svoj tretji zaporedni mandat, čemur je oporekala dobro organizirana opozicija. Tej je namreč uspelo dobiti kopije glasovnic z 80 odstotkov od 30.000 volilnih mest po vsej državi, ki so pokazale, da je Gonzalez Urrutia zmagal z več kot dvakratnim naskokom. Sledil je nalog za aretacijo Gonzalesa Urrutie, ki je pred letom dni pobegnil v Španijo.
Maria Corina Machado se še naprej skriva, pri čemer se je doslej v javnosti pojavila dvakrat. Prvič nekaj dni po Madurovi zmagi, ko se je pridružila tisočim protestnikov, drugič pa januarja letos, spet z namenom protestiranja proti Madurovi inavguraciji.
Kdo je Maria Corina Machado
Oseminpetdesetletna Maria Corina Machado, najstarejša hči iz vplivne jeklarske družine, je obiskovala elitno katoliško dekliško šolo v Caracasu in internat v zvezni državi Massachusetts v ZDA. Študirala je inženirstvo in finance ter delala v družinskem podjetju. Leta 1992 je ustanovila fundacijo Atenea za pomoč revnim otrokom. Kasneje je soustanovila organizacijo Súmate za volilne pravice, bila poslanka od leta 2010 in voditeljica opozicijske stranke Vente Venezuela.
Nagrado posvetila Venezueli in Trumpu
Političarka Machado je nato v petek prejela Nobelovo nagrado za mir za boj proti diktaturi v državi. Nagrade je bila deležna "za svoje neutrudno delo pri spodbujanju demokratičnih pravic prebivalcev Venezuele in za svoj boj za pravičen in miren prehod od diktature k demokraciji," je pisalo ob razglasitvi njene zmage. "Oh, moj bog ... nimam besed," je v telefonskem pogovoru povedala sekretarju organizacije Kristianu Bergu Harpvikenu. "Zelo se vam zahvaljujem, vendar upam, da razumete, da gre za gibanje, za dosežek celotne družbe. Jaz sem le ena oseba. Zagotovo si tega ne zaslužim," je še dodala po poročanju Reutersa.
Nato se je vodja venezuelske opozicije na družbenih omrežjih poklonila ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki že od svojega prvega mandata v Beli hiši vztraja, da si nagrado, kot njegov nekdanji tekmec Barack Obama, zasluži. "Nagrado posvečam trpečemu venezuelskemu ljudstvu in ameriškemu predsedniku Trumpu za njegovo odločno podporo našemu boju!"
Bela hiša je po navedbah Reutersa že prej kritizirala odločitev norveškega Nobelovega odbora, da se osredotoči na Venezuelo, le nekaj dni potem, ko je Trump napovedal preboj v pogajanjih za ustavitev spopadov v Gazi med Izraelom in Hamasom. "Predsednik Trump bo še naprej sklepal mirovne sporazume, končal vojne in reševal življenja ... Nobelov odbor je dokazal, da daje prednost politiki pred mirom," pa je v objavi na X zapisal predstavnik Bele hiše Steven Cheung.
Predsednik norveškega Nobelovega odbora Jorgen Watne Frydnes je novinarjem po razglasitvi povedal, da so sodniki preučili varnostne posledice podelitve nagrade Marii Corini Machado. "To je razprava, ki jo imamo vsako leto za vse kandidate, zlasti kadar se oseba, ki prejme nagrado, dejansko skriva zaradi resnih groženj, da bo ogroženo njeno življenje," je dejal in dodal, da je odbor menil, da bo nagrada podprla njena prizadevanja, ter izrazil upanje, da se bo nobelovka Machado lahko udeležila podelitve nagrade v decembru.
Vojaški pritisk na Venezuelo
Trump je zelo oster kritik venezuelskega predsednika, ki latinskoameriški državi vlada od leta 2013, ZDA pa so z evropskimi in nekaterimi latinskoameriškimi državami ena izmed številnih držav, ki uradno ne priznavajo legitimnosti Madurove vlade. Ko se je Trump januarja vrnil v Belo hišo, je odpravil nekatere olajšave sankcij iz časa Bidnove administracije, Washington pa v zadnjih tednih stopnjuje vojaški pritisk na Venezuelo.
Ameriški predsednik je namreč proti koncu avgusta ukazal svoji mornarici, naj izvede vojaške operacije proti domnevnim dejavnostim venezuelskih mamilarskih kartelov. Ameriške sile so denimo septembra v napadu na ladjo v južnem Karibskem morju, ki je po Trumpovih besedah prevažala drogo iz Venezuele, ubile enajst ljudi. Napade na plovila blizu obale Venezuele so ZDA nadaljevale, ZDA pa so glede na interne dokumente kongresa vpletene v "nemednarodni oboroženi konflikt" z mamilarskimi karteli.
A mnogi na tej steni vidijo drugačna znamenja, saj v Venezueli nenaklonjeni ameriški administraciji sedi kar nekaj jastrebov, med drugim zunanji minister latinskega porekla Marco Rubio. Jimmy Story, ameriški veleposlanik v Venezueli med prvim Trumpovim mandatom, je v intervjuju za New York Times dejal, da je uporaba tolikšne vojaške moči za uničenje ladij za preprodajo drog podobna "uporabi gorilnika za kuhanje jajca".
Maria Corina Machado je javno podprla vojaško operacijo ZDA in prejšnji mesec za Fox Noticias dejala, da je bila operacija "namenjena reševanju življenj" v obeh državah, poročajo tuje agencije. Prav tako je bila pogosto kritizirana zaradi svoje podpore Izraelu.
