Ste se kdaj vprašali, ali je tisti dragi brancin, ki ste ga z užitkom naročili v restavraciji ob morju, resnično to, za kar se izdaja? Morda bi morali dvakrat premisliti, preden naslednjič zagrizete v morsko specialiteto. Zadnji podatki namreč razkrivajo precej neprijetno resnico o tem, kaj se dejansko dogaja v zakulisju svetovne trgovine z ribami in morskimi sadeži.
Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je objavila zaskrbljujoče ugotovitve, ki bodo marsikomu pokvarile tek. Njihovi podatki kažejo, da je približno vsak peti izdelek iz rib in morskih sadežev, ki ga trgovci prodajajo po svetu, na nek način lažen. Še bolj skrb vzbujajoče je dejstvo, da se te sumljive prakse, kot so lažno označevanje in prodaja cenejših nadomestkov pod imenom prestižnih vrst, dogajajo skoraj povsod.
Čeprav uradne ocene o točnem obsegu prevar v tem globalnem sektorju, ki je vreden vrtoglavih 195 milijard dolarjev, ne obstajajo, empirične študije kažejo jasno sliko. Strokovnjaki ocenjujejo, da kar 20 odstotkov celotne trgovine vključuje neko vrsto prevare. Če pa se odpravite na večerjo v restavracijo, se tveganje še poveča. Ko jemo zunaj, bi lahko tveganje, da na krožnik dobimo nekaj drugega od naročenega, znašalo celo več kot 30 odstotkov.
Ko losos ni losos in je tuna pobarvana
Glavni motiv za te nečedne posle je seveda denar, pojavlja se tudi vedno več goljufij. FAO izpostavlja konkreten primer prodaje atlantskega lososa pod imenom pacifiški losos. Takšna zamenjava prinaša goljufom korist v višini skoraj 10 dolarjev na kilogram, saj večino atlantskega lososa gojijo v ribogojnicah, medtem ko pacifiško alternativo večinoma lovijo v divjini, kar je precej dražje.
Vendar se ustvarjalnost prevarantov tu ne konča. Poročilo navaja številne vrste goljufij, ki so naravnost osupljive. Pogosta praksa vključuje dodajanje določenih barvil ribam, kot je tuna, da bi te izgledale bolj sveže, kot so v resnici. Še bolj predrzno je popolno ponarejanje izdelkov. Proizvajalci na primer izdelujejo imitacije škampov iz sestavin na bazi škroba ali pa zapakirajo surimi tako, da izgleda kot meso rakov.
Ena najpogostejših prevar, ki se dogaja neposredno pred našimi očmi v restavracijah, je zamenjava vrst. Gostinci pogosto prodajajo cenejšo sladkovodno ribo tilapijo, ki ima blažji okus, pod imenom rdeči hlastač (red snapper). Slednji je namreč veliko dražji in bolj iskan, večina gostov pa zaradi omak in priprave razlike sploh ne opazi.
Restavracije so raj za prevarante
Zakaj so prav restavracije in gostinski objekti najbolj tvegano okolje za potrošnike? Odgovor je preprost. Tam je vizualni del jedi zelo privlačen, riba pa je pogosto predelana, panirana ali postrežena v omaki, kar uspešno zamaskira vrsto uporabljene ribe. FAO v svojem poročilu pojasnjuje, da so prav v gostinstvu razsežnosti problema to, da gost nima možnosti preveriti deklaracije na embalaži.
Globalna poraba rib, ki cilja na več kot 12.000 različnih vrst morskih plodov, ustvarja idealne pogoje za zmedo. Raznolikost tipov prevar in pomanjkanje standardiziranih zakonskih definicij močno otežujeta nadzor. Strokovnjaki opozarjajo, da raven prevar pri prodaji morskih plodov daleč presega tiste, ki smo jim priča pri mesnih izdelkih, sadju ali zelenjavi.
