Potem ko je Izrael danes četrti dan zapored izvajal napade na Iran, iranska vojska pa napadala izraelske in ameriške cilje na Bližnjem vzhodu, in ko je Izrael znova napadel tudi Bejrut, vojski pa naročil zasedbo dodatnih strateških območij v Libanonu, so evropske države, tudi Slovenija, začele evakuacije svojih državljanov z Bližnjega vzhoda.
Štirje avtobusi s slovenskimi državljani so danes zjutraj s policijskim spremstvom krenili iz Dubaja v Združenih arabskih emiratih proti Omanu na letališče v Muškatu, od koder naj bi poletelo prvo letalo proti Sloveniji. Poleg nocojšnjega sta za jutri načrtovana še dva poleta v poznih popoldanskih oziroma večernih urah, so sporočili iz premierjevega kabineta.
Vendar pa zaradi nenehnega spreminjanja varnostnih razmer v regiji letalo, s katerim naj bi se vrnili, v torek zvečer še ni imelo dovoljenja za pristanek na omanskem letališču, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.
Letalo trenutno nima dovoljenja za pristanek v Maskatu, čeprav je s posadko v pripravljenosti in čaka na nadaljnja navodila za vzlet, so sporočili, niso pa navedli, od kod naj bi vzletelo. "Vlada in vse pristojne službe si prizadevajo, da slovenske državljane čim prej pripeljejo varno v domovino."
Po dostopnih podatkih letalo po Slovence prileti iz Jordanije.
Mlakar: Pričakujemo, da bo letalo v nočnih urah krenilo na pot
Vodja konzularnega sektorja na zunanjem ministrstvu Viktor Mlakar je v oddaji 24ur zvečer na Pop TV izrazil pričakovanje, da bo letalo ponoči vendarle krenilo na pot. Po njegovih besedah je bilo nekaj zapletov, vendar so po zadnjih informacijah razrešene še zadnje tehnične podrobnosti in "pričakujemo, da bo letalo v nočnih urah krenilo na pot" in vkrcalo potnike ter v čim krajšem možnem času iz Maskata nadaljevalo pot proti Sloveniji.
Na vprašanje, ali ima letalo zdaj vsa dovoljenja in bo lahko v Maskat poletelo v naslednjih 24 urah, je Mlakar odgovoril: "Verjamem, da v krajšem času kot v 24 urah. Po do zdaj znanih informacij vsa dovoljenja, vse tehnikalije so razrešene, tako da verjamem, da bo v najkrajšem možnem času letalo prišlo v Maskat."
Zaplet je posledica razmer, ki vladajo na območju, je odgovoril na vprašanje, ali se je zunanje ministrstvo napačno lotilo organizacije poleta, glede nato, da je nekaj letal že poletelo tudi iz Dubaja.
"Vemo, da so določeni prevozniki odvisni od dovoljenj, od razmer v zračnem prostoru ... To so dejavniki, ki segajo izven našega dometa."
Zunanje ministrstvo in ekipa veleposlaništva v Abu Dabiju se maksimalno trudita storiti vse, kar je v njihovi moči, da pospešijo postopke. (STA)
Vlada prerazporedila 1,5 milijona evrov
Prva skupina slovenskih državljanov, ki so po sobotnem začetku ameriško-izraelske vojaške operacije proti Iranu in posledični prekinitvi letov obtičali na Bližnjem vzhodu, naj bi po prvotnih napovedih nocoj oziroma ponoči s čarterskim poletom poletela proti Sloveniji. V domovino naj bi se vrnili v sredo zjutraj.
V regiji se po ocenah nahaja okoli tisoč slovenskih državljanov. Za pomoč pri evakuaciji iz Združenih arabskih emiratov se je na zunanje ministrstvo obrnilo več kot 700 ljudi.
Kot so danes sporočili iz premierjevega kabineta, sta za sredo pozno popoldne oziroma zvečer načrtovana še dva evakuacijska leta za slovenske državljane.
Da pristojni neposredno kontaktirajo slovenske državljane, družine z otroki, ki prejemajo natančna navodila glede odhoda proti Omanu, so med drugim sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Iranske oborožene sile so nadaljevale napade po regiji
Premier Robert Golob se je ob tem zahvalil ekipam, ki so iskale rešitve in usklajevale aktivnosti za povratek slovenskih državljanov v domovino, še posebej ekipi veleposlaništva v Abu Dabiju z veleposlanico Natalijo Al-Mansour.
Vlada je v ponedeljek generalnemu sekretariatu vlade naložila, naj izpelje postopek javnega naročila za izvedbo najema letala, ki bo slovenske državljane in njihove družinske člane, ki so ostali ujeti v Združenih arabskih emiratih in Omanu, pripeljalo na letališče v Sloveniji oziroma njeni neposredni bližini. Včeraj je vlada na dopisni seji odločila o prerazporeditvi 1,5 milijona evrov sredstev iz splošne proračunske rezervacije na generalni sekretariat vlade v ta namen.
Pot proti Omanu brez težav
Govorili smo z Milanom Predanom, nekdanjim odgovornim urednikom in direktorjem Večera ter nekdanjim diplomatom, ki je s soprogo od petka v Dubaju. Bila sta med Slovenci, ki so bili včeraj na poti na letališče v Omanu. Povedal nam je, da naj bi predvidoma zvečer poleteli proti Kairu, od tam pa v Ljubljano. Na Brnik naj bi prispeli danes v zgodnjih jutranjih urah. Med drugim je dejal, da potovanje poteka brez težav. Uradne informacije o letu sicer niso znane, na spletni strani ljubljanskega letališča pa je navedeno, da naj bi letalo iz Muškata prek egiptovskega letovišča Šarm el Šejk na Brniku pristalo danes zjutraj ob 6.55.
Prav tako se nam je oglasil bralec, ki s slovensko konzularno pomočjo nima dobre izkušnje. "V Omanu sem od sobote. Do danes sem kontaktiral vse, kar je na voljo. Prijavil sem se na predstavništvo v Abu Dabiju. Petkrat sem že poslal vse podatke. Rekli so, da bodo najprej v Slovenijo spravili otroke, starejše in tiste z zdravstvenimi težavami. Sodim v obe skupini, to sem jim tudi napisal. Na to še nisem dobil odgovora. Če bi bil Srb, bi bil že na poti domov," je razložil.
Ko je klical v Ljubljano na zunanje ministrstvo, so mu, je dejal, brali, kar piše na spletni strani. To je prej prebral že sam. "Potem pa so rekli, da mi ne morejo pomagati," je dejal. Kupil si je letalske karte do Ljubljane prek Riada, Kaira in Carigrada. Ker so zaradi napadov odpovedali lete v Riadu, posledično ni mogel domov. Da bodo slovenski državljani poleteli iz Omana, je izvedel iz medijev. Pravi, da bo vztrajal in klical na nujno številko, objavljeno na strani zunanjega ministrstva.
Iranski Rdeči polmesec je medtem včeraj sporočil, da je bilo od sobote v ameriško-izraelskih napadih na cilje v Iranu ubitih najmanj 787 ljudi. Norveška organizacija za človekove pravice Hengaw je sicer v ponedeljek poročala o najmanj 1500 smrtnih žrtvah, pri čemer naj bi umrlo 1300 pripadnikov oboroženih sil in še okoli 200 civilistov. V prvih napadih na Iran je umrl vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej in več visokih predstavnikov iranskih oblasti.
Izraelske obrambne sile so dane sprožile nove napade na vojaške cilje tako v Teheranu kot tudi v Bejrutu. V Libanonu izraelska vojska cilja tarče, ki da so povezane z oboroženim šiitskim gibanjem Hezbolah, ki se je na smrt ajatole odzvalo z napadi na Izrael.
Izraelske oblasti medtem stopnjujejo pritisk v Libanonu. Izraelski obrambni minister Izrael Kac je razkril, da sta skupaj s premierjem Benjaminom Netanjahujem vojski naročila zasedbo dodatnih strateških območij v Libanonu. Izraelska vojska je pozneje sporočila, da je prevzela nadzor nad določenimi območji, kjer bo uredila varovalni pas, ki naj bi pred napadi varoval Izraelce, ki živijo v bližini meje.
Tudi iranske oborožene sile so danes nadaljevale napade po regiji. Iz Irana so sporočili, da so izvedli napade na tarče v Izraelu, na ameriški oporišči v Katarju in Bahrajnu. O napadih z droni so med drugim poročali še iz Omana, kjer je dron danes v pristanišču poškodoval rezervoar za gorivo, in Savdske Arabije, kjer je bilo v ponedeljek v Riadu poškodovano ameriško veleposlaništvo.
