"Zagotavljanje resnične varnosti je vedno skupni izziv in skupno prizadevanje. Hvala za vašo podporo!" je na omrežju X zapisal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Nemški kancler Friedrich Merz je poudaril, da je usoda Ukrajine tudi usoda Evrope. "Tukaj smo, da vidimo, kako lahko okrepimo naša prizadevanja. Nihče ne sme dvomiti: naša podpora ne bo popustila," je glede srečanja v Londonu dodal na omrežju X.
Elizejska palača je medtem sporočila, da bo potrebno še nekaj dela, da se Ukrajini zagotovijo trdna varnostna jamstva. Ta bi vključevala tudi načrtovanje ukrepov za obnovo Ukrajine, ob sklicevanju na tiskovno agencijo Reuters poroča britanski BBC. Na pogovorih v Londonu so sodelovali Zelenski, Merz, britanski premier Keir Starmer in francoski predsednik Emmanuel Macron. Starmer je ob prihodu voditeljev zagotovil, da stojijo ob strani Ukrajini tako v vojni kot mirovnih pogajanjih.
Zelenski je dejal, da je enotnost med Evropo, Ukrajino in ZDA pomembna v pogajanjih o končanju vojne. Macron je poudaril pomen zbliževanja stališč med ameriškimi, evropskimi in ukrajinskimi zavezniki glede mirovnega načrta, Merz pa je dejal, da je skeptičen glede nekaterih elementov mirovnega načrta. Pogovori v Londonu so potekali v času, ko so prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini dobila nov zagon. ZDA so namreč novembra predstavile mirovni načrt, ki je v prvi različici vseboval 28 točk in bil deležen številnih kritik, češ da gre za neke vrste ruski seznam želja. Nato so ga v sodelovanju z evropsko in ukrajinsko stranjo predelali, toda več točk je še vedno spornih.
Zelenski se bo danes v Bruslju sešel tudi z generalnim sekretarjem zveze Nato Markom Ruttejem, predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. V torek se bo nato v Rimu sestal z italijansko premierko Giorgio Meloni.
"Nismo v vojni z Ukrajino, ampak z Evropo"
Sergej Karaganov, dolgoletni svetovalec Kremlja in eden najvplivnejših ruskih geopolitičnih strategov, je medtem na državni televiziji Rusija 1 izjavil, da Rusija ne vodi vojne proti Ukrajini, temveč proti Evropi. Karaganov je blizu Vladimirju Putinu in Sergeju Lavrovu, vodil je ruski Svet za zunanjo in obrambno politiko ter več let opravljal funkcijo dekana na Visoki šoli za ekonomijo v Moskvi.
V intervjuju je podal vrsto izjav, ki kažejo na radikalizacijo retorike znotraj ruskega režima. "Nisem predsednik, zato lahko govorim odkrito," je dejal. "Vojna se ne bo končala, dokler ne zlomimo Evrope. Moralno in politično, dokler podivjane evropske elite ne ustavijo svojega novega, norega pohoda proti svetovni vojni." Po njegovem mnenju Rusija ne bo mogla doseči "končnega in stabilnega miru", vendar bi se razmere lahko začasno umirile. Evropa bo po njegovih besedah razpadla.
"Evropa se bo spet spremenila v smetišče držav, ki se med seboj bojujejo in projicirajo vojne, kolonializem ter rasizem. Nekdaj so to lahko počeli, zdaj si kolonializma ne morejo več privoščiti. A Evropa ni več mirna oaza, kot smo jo delno napačno domnevali. Spet je izprijeno zlo za človeštvo," je dodal. "Propaganda v Evropi je hujša kot tista, s katero se je soočala Nemčija pred začetkom in na začetku druge svetovne vojne."
