Giorgia Meloni, italijanska premierka, predsednica skrajno desne stranke Bratje Italije, je v ponedeljek doživela prvi hud politični poraz v svoji karieri. Na referendumu, s katerim je nameravala spremeniti kar 7 členov italijanske ustave in ločiti tožilstvo od sodnikov, je za njen predlog glasovalo samo okoli 46 odstotkov volivcev ob nepričakovani visoki, 60-odstotni udeležbi. To je bila prva od treh ustavnih reform, ki jih je predlagala premierka, drugi dve zadevata neposredne volitve predsednika vlade in večje pristojnosti deželnim upravam.
Meloni, ki je že pred referendumom napovedala, da v primeru poraza ne namerava odstopiti, se je včeraj pojavila na ekranih s kratko izjavo, ni pa stopila pred novinarje. Jasno je, da takega poraza ni pričakovala, njena vlada pa se še zlasti v zadnjem času sooča z velikimi težavami in tudi notranjimi spori, ki pa jih skrbno prikriva.
In potem je tu zunanja politika. Možno je, da se je del tradicionalnih volivcev Giorgie Meloni uprl predvsem njenemu koketiranju z Donaldom Trumpom, ki je šlo tako daleč, da je premierka celo pred mikrofoni omenila možnost, da bi tudi italijanska vlada predlagala Trumpovo kandidaturo za Nobelovo nagrado za mir Zdaj je že jasno, da se v bistvu začenja volilna kampanja, čeprav bodo volitve šele čez približno poldrugo leto. Vprašanje pa je, ali bo opozicija, skoraj 10 strank od sredine do skrajne levice, sposobna oblikovati koalicijo, ki bi lahko v naslednjem mandatu vodila Italijo.
