"Kazenski postopek, ki se je začel zaradi oboroženega upora zasebne vojaške družbe Wagner, je bil zaključen," je sporočila FSB. Odločitev je pojasnila z besedami, da so udeleženci upora "prekinili dejanja, ki so bila neposredno usmerjena v izvršitev kaznivega dejanja". "Ob upoštevanju tega in drugih okoliščin, pomembnih za preiskavo, je preiskovalni organ izdal sklep o ustavitvi kazenskega postopka," je dodala.
Medtem je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da pripravljajo prenos Wagnerjeve vojaške opreme v redno vojsko. "Potekajo priprave na prenos težke vojaške opreme iz zasebnega vojaškega podjetja Wagner v enote ruskih oboroženih sil," je ministrstvo zapisalo v izjavi.
Lukašenko: Napetosti med rusko vojsko in Wagnerjem napačno obravnavane
Napetosti med rusko vojsko in zasebno najemniško skupino Wagner so bile napačno obravnavane, je izjavil beloruski predsednik Aleksander Lukašenko. "Situacija je ušla izpod nadzora, nato smo mislili, da se bo razrešila, vendar se ni," je dejal Lukašenko in poudaril, da v tej zgodbi ni junakov. Ob tem je pojasnil, da je bila beloruska vojska med Wagnerjevim uporom v stanju "popolne bojne pripravljenosti".
Po njegovih besedah je bilo dogodke v Rusiji konec tedna "boleče gledati". "Mnogi Belorusi so si jih vzeli k srcu, saj je domovina ena," je po navedbah britanskega BBC še dejal Lukašenko.
Voditelju, ki Belorusijo vodi od leta 1994 in velja za tesnega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina, se sicer pripisujejo zasluge za prekinitev Wagnerjevega upora, vendar pa podrobnosti o njegovem posredovanju niso znane.
Po uporu skupine Wagner pod vodstvom Prigožina in njenemu pohodu proti Moskvi konec tedna so se razmere v Rusiji v nedeljo in ponedeljek umirile. Regije, kjer so zaradi upora uvedli protiteroristične ukrepe in druge omejitve, so te odpravile.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v ponedeljkovem večernem nagovoru dejal, da je v soboto sam zaukazal izogibanje prelivanju krvi. Kmalu po razglasitvi umika Wagnerjevih sil, ki so prispele na oddaljenost okoli 200 kilometrov od Moskve, je namreč Prigožin sporočil, da se je skupina za umik odločila ravno iz tega razloga.
Putin je pripadnikom skupine sporočil tudi, da se lahko priključijo redni vojski ali odidejo v sosednjo Belorusijo, kamor naj bi odšel tudi Prigožin. Ob tem je napovedal, da bodo odgovorni za upor za svoja dejanja odgovarjali, vendar pa Prigožina pri tem ni omenil. V Kremlju so sicer pred tem v ponedeljek zatrdili, da vodjo Wagnerja še vedno preiskujejo.
Da je bil namen upora preprečiti uničenje ruske vlade in ne njeno strmoglavljenje, pa je v ponedeljek v svojem prvem zvočnem sporočilu po prekinitvi upora izjavil Prigožin. Ob tem je pripomnil, da je pohod na Moskvo prikazal zelo resne varnostne težave v Rusiji.
Rusija v Ukrajini usmrtila več kot 70 pridržanih civilistov
Rusija je od začetka invazije na Ukrajino februarja lani usmrtila 77 civilistov, ki jih je samovoljno pridržala na zasedenih ozemljih v tej državi, kaže poročilo, ki so ga objavili Združeni narodi. Ruska stran je tudi mučila več sto pridržanih civilistov in slabo ravnala z njimi, še navaja poročilo, ki očita zlorabe tudi ukrajinski strani.
"Dokumentirali smo hitro usmrtitev 77 civilistov, ki jih je Ruska federacija samovoljno pridržala," je prek video konference danes povedala vodja misije ZN za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini Matilda Bogner.
Poročilo, ki ga je pripravil urad visokega komisarja ZN za človekove pravice v Ukrajini, zajema obdobje od začetka ruske invazije 24. februarja lani do 23. maja letos. Poročilo skupno dokumentira več kot 900 primerov samovoljnega pridržanja civilistov, vključno z otroki in starejšimi, pri čemer je veliko večino teh primerov zakrivila Rusija, je še povedala Bogner.
Urad je tako dokumentiral 864 primerov samovoljnega pridržanja s strani ruskih oboroženih sil, organov kazenskega pregona in pristojnih v zaporih, ki so "izvajali obsežno mučenje in slabo ravnanje s civilnimi priporniki", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na ukrajinski strani je urad visokega komisarja "ugotovil 75 primerov samovoljnega pridržanja s strani ukrajinskih varnostnih sil". Gre predvsem za "osebe, osumljene kaznivih dejanj, povezanih s konfliktom". Ukrajinske varnostne sile so več kot polovico pridržanih mučile ali z njimi slabo ravnale, je še razvidno iz poročila, ki sicer ni ugotovilo nobenih samovoljnih usmrtitev pridržanih civilistov s strani ukrajinskih sil.
Ugotovitve urada visokega komisarja temeljijo na 1136 razgovorih z žrtvami, pričami in drugimi ter na 274 obiskih na kraju samem, kot tudi na 70 obiskih uradnih krajev za pridržanje, ki jih upravljajo ukrajinske oblasti.
