Ko je Vladimir Putin pred več kot tremi leti poslal tanke v Ukrajino, je Ljoša odšel na ulice protestirat. Ko je bil opozicijski voditelj Aleksej Navalni ubit v sibirskem taborišču, je znova protestiral, bil pridržan in denarno kaznovan.
"Takrat se je končala moja pripravljenost na žrtvovanje," je povedal za The Times. Mesece pozneje se je kot prostovoljec prijavil za vojno v Ukrajini. "Na žalost sem potreboval denar. Bil sem popolnoma izčrpan – moralno, fizično in čustveno. Moral sem hitro poravnati dolgove," je povedal 30-letni marketinški menedžer iz Krasnodarja na jugu Rusije.
Kmalu mu je bilo žal
Do junija je bil v ruskih brezpilotnih enotah v Donbasu. Na poveljniškem mestu je bilo vzdušje ves čas napeto. Po njegovih besedah so častniki nadrejenim redno lagali o vojaških uspehih: "Poročali so, da so zavzeli neko vas, a v resnici niso prišli niti do roba gozda."
Pogosto so kričali po telefonu, ker so njihovi nadrejeni kričali nanje: "V takem okolju častnikom hitro ‘poči film’. Takrat brez pomisleka pošljejo podrejene naravnost na prvo bojno črto. V najboljšem primeru so tam zdržali dva tedna."
Kupil si je dopust in pobegnil
Plače pogodbenih vojakov so maja znižali, do junija je ugotovil, "komu mora plačati", da bi dobil dopust in pobegnil s pomočjo organizacije Preko gozda, ki pomaga Rusom pri dezerterstvu in izogibanju mobilizaciji.
"V Donbasu sem razmišljal samo o tem, kako preživeti dan in ostati v dobrih odnosih s poveljnikom. Tja sem šel, da zaslužim in poplačam dolgove. Seveda sem na začetku razmišljal, zakaj sploh ta vojna. A v okolju, kjer ne smeš razmišljati, hitro prenehaš s tem. Samo še obstajaš."
Njegova naloga je bila upravljanje monitorjev na poveljniškem mestu. Ko so ga vprašali, kako se je počutil ob umiranju ukrajinskih vojakov, je odgovoril, da so bili občutki mešani: "Ko sem prvič vključil prenos v živo, sem pogledal stran. Pozneje sem si predstavljal, da gledam računalniško igro – da zaščitim svojo psiho." Nekoč je videl, kako je topniški ogenj zadel vozilo z desetimi ukrajinskimi vojaki: "Gledal sem, kako jih je razneslo."
Po podatkih organizacije Poteru.net, ki v izgnanstvu zbira podatke o padlih ruskih vojakih, je bila prva polovica leta 2025 najbolj smrtonosna za rusko vojsko od začetka invazije na Ukrajino.
"Najprej so bili to Wagnerjevi plačanci in zaporniki, nato mobilizirani, danes pa predvsem tisti, ki podpišejo pogodbe za velike zneske," je povedal Mihail Stepanov. Tiste, ki ne želijo sodelovati v napadih, čakajo hude posledice. "Od stradanja več dni do zapiranja v kleti in brutalnega pretepanja."
"Dezerter je kos mesa. Vreča čez glavo, lisice, brez milosti. Zato se nikoli več ne želim vrniti v Rusijo," po tem, kar je za njim, pravi Ljoša.
