Številni evropski varnostni in politični voditelji menijo, da sta ruski vdor ali celo odprta invazija na katero od članic Nata in Evropske unije postala verjetnejša zaradi napetosti med Evropo in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede Grenlandije, Ukrajine, trgovine in drugih vprašanj, piše Wall Street Journal.
Rusija je prešla na vojno gospodarstvo ter usmerja nacionalne vire v program oboroževanja in vojaške mobilizacije, ki daleč presega potrebe vojne v Ukrajini. Ključno vprašanje je, kako hitro bi se grožnja lahko uresničila. Medtem ko so prej v Berlinu in drugih prestolnicah menili, da Rusija ne bo sposobna ogroziti Nata pred letom 2029, zdaj prevladuje mnenje, da bi do takšne krize lahko prišlo bistveno prej in še preden bo Evropa, ki sama povečuje naložbe v obrambo, sposobna učinkovito odgovoriti, piše časnik.
"Po naših ocenah bi lahko Rusija v enem letu premestila ogromne vojaške sile," je v intervjuju povedal nizozemski obrambni minister Ruben Brekelmans. "Že zdaj vidimo, da povečujejo strateške zaloge ter širijo svojo prisotnost in vire ob mejah Nata."
Velja prepričanje, da želi ruski predsednik Vladimir Putin obnoviti slavo ruskega imperija, zaradi česar so države, ki so mu nekoč pripadale – kot baltske Litva, Latvija in Estonija – očitne tarče. V Natu so zaskrbljeni tudi zaradi morebitnih ruskih namenov glede švedskih, finskih in danskih otokov v Baltskem morju, delov Poljske ter skrajnega severa Norveške in Finske, pa tudi zaradi morebitnih napadov na strateško evropsko infrastrukturo vse do nizozemskega pristanišča Rotterdam.
Simulacija razkrila zaskrbljujoče slabosti
Vaja, ki je lani decembra simulirala ruski vdor v Litvo, je sprožila burno razpravo znotraj evropskega varnostnega establišmenta že pred objavo rezultatov. V vaji je sodelovalo 16 nekdanjih visokih nemških in Natovih uradnikov, poslancev in uglednih strokovnjakov, scenarij pa je bil umeščen v oktober 2026, povzema Index.hr .
V simulaciji je Rusija pod pretvezo humanitarne krize v ruski eksklavi Kaliningrad zavzela litovsko mesto Marijampolė, ključno prometno vozlišče v ozkem koridorju med Rusijo in Belorusijo. Prikazovanje invazije kot humanitarne misije je zadostovalo, da so ZDA zavrnile aktiviranje 5. člena, ki predvideva zavezniško pomoč. Nemčija se je izkazala za neodločno, Poljska pa kljub mobilizaciji ni poslala vojske čez mejo v Litvo. Nemška brigada, ki je bila že nameščena v Litvi, ni uspela posredovati, deloma tudi zato, ker je Rusija z droni minirala ceste, ki vodijo iz njene baze.
"Odziv ni odvisen samo od zmogljivosti, temveč tudi od tega, kaj sovražnik misli o naši volji, in v tej vojni igri smo moji ‘ruski kolegi’ in jaz vedeli, da bo Nemčija oklevala. In to je bilo dovolj za zmago," je dejal Franz-Stefan Gady, avstrijski vojaški analitik, ki je v vaji igral vlogo načelnika ruskega generalštaba.
Strateški pomen Marijampolėja
Mesto Marijampolė z okoli 35.000 prebivalci je strateško cestno vozlišče v Evropi. Proti jugozahodu poteka avtocesta Via Baltica proti Poljski in je zasičena s tovornjaki iz EU in Ukrajine. Proti zahodu vodi tranzitna cesta med Belorusijo in Kaliningradom, ki jo mora Litva v skladu s sporazumom ohraniti odprto za ruski promet.
V vojni igri je Rusija v samo nekaj dneh uspela uničiti verodostojnost Nata brez ameriškega vodstva in vzpostaviti prevlado na Baltiku, pri čemer je uporabila zgolj 15.000 vojakov. "Rusi so dosegli večino ciljev brez večjega premikanja svojih enot," je o simulaciji povedal Bartłomiej Kot, poljski varnostni analitik, ki je igral predsednika poljske vlade: "To mi je pokazalo, da je v našem načinu razmišljanja globoko zasidrano, da smo mi tisti, ki moramo deeskalirati, takoj ko se soočimo z eskalacijskim narativom z ruske strani."
Kontraadmiral Giedrius Premeneckas, načelnik litovskega generalštaba, trdi, da bi v resničnosti Litva in zavezniki imeli dovolj obveščevalnih podatkov, da bi se takšnemu scenariju izognili. Tudi brez zaveznikov bi se litovske oborožene sile lahko spopadle z omejeno grožnjo Marijampolėju. Dodal je, da bi morala tudi Rusija upoštevati visoka tveganja: "Za Rusijo bi bila dilema, kako ohraniti Kaliningrad. Če Rusija nekaj začne, mora Nato zelo jasno sporočiti: ‘Če to storite, boste izgubili Kaliningrad.’"
Kolikšna je dejanska moč Rusije?
"Putinu je spodletelo pri skoraj vsem, kar si je zadal," pa pravi finski predsednik Alexander Stubb. "Ne precenjujmo ruskih zmogljivosti," je opomnil.
Čeprav Rusija mesečno novači približno 35.000 novih vojakov, jih na ukrajinskih bojiščih izgubi okoli 30.000, kar upočasnjuje njeno sposobnost krepitve sil, je dejal Premeneckas. A da tudi nimajo razkošja, da bi Rusiji dovolili občutek, da so šibki.
"Putin je oportunist. Če vidi priložnost, jo bo izkoristil, preizkusil odzive, in ko bo imel več zmogljivosti, poskušal razširiti dosežke," ocenjuje Nico Lange, nekdanji visoki nemški obrambni uradnik, ki je sodeloval v vaji: "To se lahko zgodi takoj. Če je cilj pokazati, da 5. člen pogodbe o Natu ne deluje, in razdeliti Evropejce, potrebujete voljo, ne pa izjemno velikih vojaških zmogljivosti. Zakaj bi Putin čakal, da bodo Evropejci pripravljeni?"
Nova obrambna strategija Trumpove administracije, objavljena januarja, navaja, da bo Rusija "ostala stalna, a obvladljiva grožnja" vzhodnim članicam Nata, vendar da "ni v položaju, da bi se potegovala za evropsko hegemonijo". Zato Rusija proti Natu ne bi poskušala voditi vojne na izčrpavanje, kakršno vodi v Ukrajini. "Dolgotrajna vojna bi bila za Rusijo škodljiva, saj bi jo presegli v proizvodnji in mobilizaciji," je dejal norveški podpolkovnik Amund Osflaten.
