Slovenija naj bi Hrvaški poslala uradni predlog za gradnjo nove skupne jedrske elektrarne v Krškem, pri čemer je ta predlog za Hrvaško precej manj ugoden od trenutnega načina upravljanja z nuklearko, kjer imata obe strani po 50 odstotkov lastništva, piše Novi list.
A, v kabinetu predsednika slovenske vlade Roberta Goloba so za Večer pojasnili, da ta informacija ne drži. Slovenija Hrvaški ni dala nobene uradne ponudbe za soinvestitorstvo v projektu JEK2. "Med Slovenijo in Hrvaško poteka reden dialog, na zadnjem bilateralnem srečanju s hrvaškim predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem v Vinici je premier Golob hrvaškega kolega seznanil z aktivnostmi glede priprav na odločitev o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem," so še dodali.
V Gen energiji pa so v zvezi z današnjim poročanjem Novega Lista poudarili, da niso dali nobene pobude za soinvestitorstvo v Jeku 2 - bodisi hrvaški državni elektroenergetski družbi HEP oziroma hrvaški državi bodisi potencialnim drugim interesentom. "Državna družba Gen energija tudi nima mandata za dajanje tovrstnih pobud v imenu Republike Slovenije," so zapisali.
So pa poudarili, da skladno z resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji podpirajo soinvestitorstvo pri projektu.
Kako je poročal hrvaški časnik?
Kot piše Novi list, naj bi po slovenskem predlogu, na katerega naj bi Zagreb moral odgovoriti do konca septembra, najpozneje do začetka oktobra, Hrvaški ponudili le četrtino soupravljanja prihodnje nuklearke, in to brez pravice odločanja. Drugo četrtino bi pridobilo slovensko državno elektroenergetsko podjetje GEN, slovenska vlada pa bi imela 51 odstotkov lastništva nad nuklearko.
Poleg tega po istem predlogu Hrvaška ne bi smela uporabljati elektrike, proizvedene v Krškem, temveč bi, glede na svoj delež prejemala četrtino dobička od prodaje elektrike izključno na slovenskem trgu.
"Ne potrebujemo dobička od prodaje elektrike"
Takšen predlog bi morala hrvaška stran zavrniti, je dejal predsednik Hrvaškega nuklearnega društva Davor Grgić in dodal, da bi bilo tudi za Slovence bolje, če bi ponudili model dosedanjega upravljanja nuklearke, pri katerem je vsaka stran proizvedeno električno energijo uporabljala po lastni presoji.
Ne potrebujemo dobička od prodaje elektrike, še pravi Grgić, potrebujemo elektriko, ki jo lahko vlada nato uporabi, na primer kot subvencioniran energent za socialno ogrožene in podobno.
Spomnimo, pred manj kot tremi meseci sta slovenski in hrvaški predsednik vlade med srečanjem na mejnem prehodu Vinica izrazila načelno pripravljenost za gradnjo nove skupne jedrske elektrarne.
Predsednik hrvaške vlade Plenković je tedaj dejal, da je Hrvaška zainteresirana za nadaljevanje sodelovanja, medtem ko je Golob povedal, da so "zelo zainteresirani, da Republika Hrvaška sodeluje pri pripravi tega projekta". Kljub temu takrat ni bilo napovedi o konkretnejših aktivnostih ali podrobnostih glede solastništva in načina upravljanja prihodnje nuklearke, še poroča Novi list.
Pretekli teden je hrvaški minister za gospodarstvo Ante Šušnjar na neformalnem srečanju z novinarji izjavil, da si "želi, da bi jedrska elektrarna zrasla na hrvaških tleh". Predvčerajšnjim pa se je med aktualno uro v Saboru že začela omenjati tudi lokacija hrvaške nuklearke na mestu sedanje termoelektrarne Plomin pri Labinu v Istri.
