Slovenska sodnica na Mednarodnem kazenskem sodišču zaradi sankcij ZDA ne more uporabljati PayPala in Applovih naprav

Slovenska sodnica na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC) Beti Hohler je na seji odbora Evropskega parlamenta za pravne zadeve opozorila na posledice sankcij, ki so jih ZDA junija lani uvedle proti njej.

Sodnica na Mednarodnem kazenskem sodišču Beti Hohler
Sodnica na Mednarodnem kazenskem sodišču Beti Hohler
Robert Balen
Datum 24. februar 2026 22:09
Čas branja 2 min

Ob robu seje je Beti Hohler menila, da sprožitev akta EU, namenjenega zaščiti državljanov unije pred ukrepi tretjih držav, ni edini možen ukrep EU. "V prvi vrsti sem želela opozoriti na posledice ameriških sankcij zoper mene in moje kolege na Mednarodnem kazenskem sodišču," je povedala v pogovoru z novinarji po nastopu na parlamentarnem odboru.

Sankcije, ki so jih ZDA uvedle proti skupno osmim sodnikom in trem tožilcem ICC, imajo po njenih besedah največji učinek na področjih finančnih transakcij in uporabe digitalne tehnologije. Tako na primer ne more uporabljati aplikacije PayPal, blokiran pa je tudi njen Applov račun.

Glede finančnih transakcij pa je pojasnila, da evropske banke ameriške sankcije zelo pogosto spoštujejo tudi, če gre za transakcijo med dvema evropskima bankama v evrih brez kakršne koli povezave z ZDA. Njen račun je dan po uvedbi sankcij zaprla tudi ena od bank v Sloveniji. Prav tako pa so bile ukinjene vse njene kreditne kartice, je še povedala sodnica.

Glede možnih ukrepov, ki bi jih EU lahko sprejela za zaščito nje in francoskega sodnika Nicolasa Guillouja, proti kateremu so ZDA sankcije uvedle avgusta, je dejala, da bi bila "prava pot" uporaba t. i. evropskega akta o blokiranju. Ta je namenjen zaščiti državljanov EU pred ukrepi tretjih držav.

"To je seveda stvar odločitve v institucijah. Poleg akta o blokiranju pa bi rekla, da so možni tudi kakšni drugi ukrepi, ki bi jih Evropska komisija lahko sprejela," je menila Hohler.

ZDA so sankcije proti sodnici iz Slovenije uvedle junija lani zaradi izdaje naloga za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta. Slovenija je takoj zatem EU pozvala k sprožitvi evropskega akta, namenjenega zaščiti državljanov unije pred ukrepi tretjih držav, pri čemer pa doslej ni bilo premika.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Katero stranko oziroma listo bi obkrožili, če bi bile volitve to nedeljo?
Gibanje Svoboda.
39%
696 glasov
SDS.
19%
345 glasov
NSi/SLS/Fokus.
5%
98 glasov
SD.
7%
129 glasov
Demokrate.
2%
32 glasov
Levica/Vesna.
14%
254 glasov
Resnico.
2%
30 glasov
Prerod.
2%
43 glasov
Pirate.
1%
23 glasov
Drugo stranko.
2%
36 glasov
Volitev se ne bi udeležil/a.
4%
76 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
2%
40 glasov
Skupaj glasov: 1802