Grčija, ena najbolj priljubljenih poletnih destinacij, se sooča z resnim okoljevarstvenim izzivom, ki ga povzroča ravno njena privlačnost. Medtem ko se turisti zgrinjajo na rajske otoke in uživajo v kristalno čistem morju, ena najbolj ogroženih živalskih vrst v Sredozemlju bije bitko za preživetje. Govora je o sredozemskih medvedjih tjulnih, morskih sesalcih, ki so v grški kulturi nekoč veljali za varuha bogov Pozejdona in Apolona, danes pa se morajo umikati pred hrupnimi čolni in radovednimi obiskovalci.
Država sicer vzpostavlja nova zaščitena morska območja, da bi ohranila to ranljivo populacijo pred pritiski nenadzorovanega turizma, a strokovnjaki opozarjajo, da gre pogosto za bitko s časom. Otok Piperi, ki se nahaja znotraj Nacionalnega morskega parka Alonissos in Severni Sporadi, denimo velja za strogo varovano območje. To je ključno zbirališče za razmnožavanje teh živali, zato se jim na manj kot pet kilometrov ne sme približati nihče razen raziskovalcev s posebnimi dovoljenji. A vsi deli Grčije niso tako dobro nadzorovani.
Od navdušenja do nočne more
Svetovna populacija sredozemskih medvedjih tjulnov jih šteje manj kot tisoč, pri čemer jih približno polovica, torej okoli 500, živi v grških vodah. Čeprav se je njihovo število od devetdesetih let prejšnjega stoletja podvojilo in so na rdečem seznamu napredovale iz statusa ogrožene v ranljivo vrsto, nevarnost še zdaleč ni minila. Če so jih v preteklosti lovili zaradi krzna in mesa, jih danes ogrožajo ribiške mreže, onesnaženje in predvsem turisti.
Dober primer je otok Formicula v Jonskem morju. Morski biolog Joan Gonzalvo z inštituta Tethys je opisal drastično spremembo v zadnjem desetletju. "Pred šestimi ali sedmimi leti smo imeli srečanja skoraj vsak dan. V vodi smo videli po pet ali šest medvedjih tjulnov hkrati," se spominja. Vendar je ta naravni spektakel hitro pritegnil množice.
"Kar je bilo sprva navdušujoče, se je hitro spremenilo v nočno moro," opozarja Gonzalvo. Namesto da bi lahko v miru preučeval živali, je začel beležiti primere ljudi, ki jih preganjajo s plovili. Avgusta letos je okoli te majhne obale naštel več kot 50 plovil v enem dnevu. Posledice so bile takojšnje, danes imajo srečo, če vidijo eno ali dve živali. Te izjemno plašne živali se namreč pred hrupom in nadlegovanjem umaknejo.
Posledice bega v jame
Zaradi človeškega pritiska so se v zadnjih desetletjih začele zatekati v morske jame, kar pa se je izkazalo za slabo strategijo preživetja, zlasti pri vzgoji mladičev. Jame so pogosto neprimerne za kotitev, saj lahko močni valovi odnesejo ali utopijo nemočne mladiče, medtem ko so matere na lovu. Panos Dendrinos, predsednik društva za zaščito sredozemske medvedje tjulne (MOm), pojasnjuje dodatno nevarnost: "Če v jamo vstopi človek, se mladič prestraši in pobegne, mati pa ga kasneje verjetno ne bo več našla."
Na območjih, kjer je zaščita učinkovita, se živali počasi vračajo na odprte plaže. Angelos Argiriou, še en morski biolog, poudarja, da je počitek medvedk na odprtih plažah otoka Piperi "res dober znak, da zaščitni ukrepi delujejo". Da bi zaščitili te dragocene prebivalce morja, so grške oblasti uvedle stroge cone prepovedi vstopa okoli občutljivih območij, kot je Formicula, premier Kiriakos Micotakis pa je potrdil vzpostavitev dveh novih velikih zaščitenih morskih območij.
Vendar pa okoljevarstveniki opozarjajo na problem tako imenovanih "parkov na papiru". Gre za zaščitena območja, ki obstajajo le na uradnih zemljevidih, v praksi pa ni nikakršnega nadzora. Študija je pokazala, da ima le majhen delež morskih lokacij Natura 2000 v Grčiji dejansko vzpostavljen ustrezen varstveni režim. Gonzalvo, ki pogosto sam opozarja skipere, da so v prepovedani coni, zaključuje z resnim opozorilom: "Če nismo sposobni zaščititi tega pomembnega stanišča za enega najbolj karizmatičnih morskih sesalcev, je zelo malo upanja za karkoli drugega, kar želimo ohraniti v naših oceanih."
