V nedeljo in v ponedeljek so v Italiji potekale delne upravne volitve. Volili so župane 18 mest in številnih manjših občin. Leva sredina je osvojila sedem županskih mest, desna sredina tri mesta, en župan je nastopil kot neodvisen. O šestih županih bodo volivci odločali čez dva tedna, ker noben kandidat ni dosegel 51 odstotkov glasov. Na prvi pogled bi torej lahko rekli, da je zmagala leva sredina. Dejansko pa so ocene volilnih izidov drugačne.
Edino glavno mesto kake italijanske regije so bile Benetke, glavno mesto Benečije. Prav v Benetke so bile uprte oči vseh opazovalcev, predvsem zato, ker je leva sredina vložila veliko truda v promocijo svojega kandidata Andrea Martellija, ki pa, po končanem štetju glasov, ni presegel 39 odstotkov, medtem ko je bil kandidat desnega tabora Simone Venturini izvoljen že v prvem krogu z 51,4 odstotka glasov.
Benetke je že doslej upravljala desna sredina. Župan je bil Luigi Brugnaro, ki je veljal za uspešnega upravitelja. Po dveh mandatih po italijanskem zakonu župani ne morejo ponovno kandidirati in tako je kandidatno listo vodil Venturini, ki je bil v teh letih eden najtesnejših Brugnarovih sodelavcev. Njegova izvolitev je bila od vsega začetka zelo verjetna. Benetke so, kot znano, povsem posebno mesto. Namesto cest so kanali, kar seveda povzroča veliko težav. Namesto taksijev in avtobusov plujejo ladje, komunalne storitve pa terjajo posebne prijeme; pomislimo le na kanalizacijo ter na smetarsko službo. Tudi pogrebi potekajo po vodi do pokopališča na enem izmed otokov v laguni. Brugnaro se je v zadnjih desetih letih uveljavil kot sposoben in ugleden upravitelj. Venturinijeva izvolitev je torej predstavljala kontinuiteto in levi tabor dejansko ni imel veliko možnosti, da bi prodrl s svojim kandidatom.
Kljub temu pa je leva sredina izbrala prav Benetke za svoje bojno polje. Mesto se je znašlo v središču dveh afer, obeh vezanih na kulturo. Prvo afero je uprizorila Beatrice Venezi, dirigentka orkestra beneške opere La Fenice; menda je zelo blizu predsednici vlade Giorgii Meloni, kar naj bi vplivalo na njeno imenovanje. Ko je nastopila službo, se je glasbenikom zamerila z izjavami o nepotizmu v orkestru. Glasbeniki so jo zavrnili z oceno, da je neprimerna za tisto mesto in po nekajmesečnem prerekanju jo je fundacija, ki upravlja opero, odslovila.
Druga afera zadeva zadnje obdobje, čas otvoritve beneškega bienala, velike mednarodne razstave, na kateri nastopajo številne države. Dejstvo, da je vodstvo vključilo v seznam držav tudi Rusijo in Izrael, pa je razburilo najprej žirijo, nato pa tudi javnost. Rusija in Izrael v zadnjih dveh letih nista sodelovali, vendar je Pietrangelo Buttafuoco, predsednik Fundacije, ki prireja Bienale, ocenil drugače. Prišlo je do spora in minister za kulturo Alessandro Giuli (oba pripadata stranki Giorgie Meloni) se otvoritve iz protesta ni udeležilo. Oglasilo se je 22 ministrov za kulturo evropskih držav, med temi Francije, Nemčije, Španije in Ukrajine, ki so zahtevali zaprtje ruskega paviljona, iz Evropske komisije pa so zagrozili s preklicom evropskih sredstev, ki so bila namenjena Bienalu. Potem so zadevo nekako utišali, češ da bo ruski paviljon odprt samo nekaj dni in da ne bo šlo za uradno državno razstavo.
Obe aferi sta odmevali v italijanski javnosti in levica ju je uporabila v volilni kampanji proti Venturiniju, vendar nista prepričali beneških volivcev. Izpostavili so se veljaki levičarskih strank, tudi sekretarka Demokratske stranke Elly Schlein, ampak zaman. Kulturni aferi prebivalcev nista prepričali in opredelili so se za kontinuiteto. In tako se je zgodila, da italijanski mediji poročajo o veliki zmagi desnice, čeprav je levica izvolila sedem 7 županov, desnica pa samo tri.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
