Potres z magnitudo 5,5 je Zagreb prizadel v nedeljo, 22. marca, torej pred dobrima dvema tednoma. Komaj včeraj popoldne pa se je na tiskovni konferenci zagrebški župan Milan Bandić prvič obrnil na javnost. Sporočil je, da je oblikoval posebni mestni krizni štab, ki se bo ukvarjal s posledicami oziroma sanacijo škode po potresu, pa tudi s koronavirusom.
V potresu je umrlo 15-letno dekle. Statiki so okoli 7000 zgradb, v katerih je 26 tisoč stanovanj, označili za poškodovane. Med njimi je 1900 zgradb vsaj začasno neuporabnih, od teh 520 predvidenih za rušenje. Prav pri rušitvah se špekulantom odpirajo možnosti za omastitev brkov, saj bi lahko poceni prišli do lokacij v središču mesta, na katerih ljudi ni več, jih obnovili in drago preprodali.
Bandić je župan Zagreba že dve desetletji. Proti njemu je vloženih več deset obtožnic, ki mu po večini očitajo netransparentnost in korupcijo. V javnosti je znan po nesramnih in brzopletih izjavah. Eno takšnih je včeraj zanikal. Češ: "Nikoli nisem rekel, da so za posledice potresa krivi lastniki stavb, ki vanje niso nič vlagali." Dejstvo je, pravi naš nekdanji dopisnik iz Zagreba Mladen Mali, da župan še nikoli ni prisluhnil zahtevam stroke: "Nazadnje mu je ta jeseni priporočala, kaj storiti, da bo mesto protipotresno varnejše." Te ocene so v Zagrebu strokovnjaki redno podajali že od skopskega potresa leta 1961. Kajti ve se, da tudi Zagreb stoji na potresnem območju. Bandić pa govori, da Zagreb ni Gunja. Gunja je namreč vasica na meji z Bosno in Hercegovino, ki jo je pred leti skoraj v celoti odnesla narasla Sava. Njeno obnovo je v celoti izpeljala država. Tega Bandić v Zagrebu noče, saj je, kot kriči mestna opozicija, v obnovi poškodovanega starega središča mesta, predvsem Gornjega in Donjega grada, zavohal denar. Bandić je že nasprotoval, da bi oceno škode izdelovali od države poslani prostovoljni statiki, saj da ima on lastno usposobljeno mestno ekipo, ki naj določi, kaj je za rušenje in kaj ne. Tako v njegovem kriznem štabu prevladujejo njemu poslušni gradbeniki, ni pa v njem drugih strokovnjakov, predvsem ne umetnostnih zgodovinarjev, ki bi z arhitekti in urbanisti pripravili in izvedli obnovo, kakršna pritiče srednjeveškemu, najstarejšemu delu hrvaške prestolnice. Hkrati njegov krizni štab nobenega pravega poudarka ne daje širjenju koronavirusa. Jasno, pravi opozicija, ko pa ta boj zahteva stroške. Tudi za to so minuli petek Zagrebčani na oknih in balkonih z lonci, ponvami ter pokrovkami zganjali hrup in pozivali župana k odstopu.
Bandiću se za zdaj premier Andrej Plenković in vlada še nista postavila po robu. V saboru so namreč poslanci Bandićeve stranke jeziček na tehtnici za obstoj sedanje vlade HDZ. In glede na koronakrizo ni ravno nujno, da bi bile parlamentarne volitve že jeseni. Če bi pa vlada padla prej, bi to krizo preneslo še na polje politike.
V potresu je bila hudo poškodovana tudi zagrebška katedrala. Zrušil se je njen južni stolp, statiki pa so ugotovili, da je hudo poškodovan tudi severni stolp. Lahko bi ga zrušil že močnejši piš vetra, zato je gibanje okoli katedrale prepovedano. Severni stolp bodo z dvigali skušali varno odstraniti po velikonočnih praznikih prihodnji teden. Katedralo so obnavljali 29 let in s porušenima stolpoma se utegne vse zavleči za dodatna dolga leta. Hudo poškodovane so tudi stare bolnišnice v središču mesta na Rebru in Šalati, otroška bolnišnica na Klaićevi, porodnišnica Petrova. Odprte so le delno. Nepoškodovana je na srečo ostala infektološka bolnišnica, kjer zdravijo najtežje obolele za covidom-19.
