Zakaj evropske kmetovalce skrbi trgovinski sporazum z Južno Ameriko?

EU si po podpisu kontroverznega trgovinskega dogovora z Združenimi državami Amerike v zadnjem času pospešeno prizadeva skleniti trgovinske sporazume s številnimi drugimi državami in bloki. Tako bo Unija z Uzbekistanom do konca oktobra podpisala okrepljeni sporazum o partnerstvu in sodelovanju (EPCA), trenutno pa z Indijo potekajo intenzivni pogovori o sklenitvi sporazuma o prosti trgovini do konca leta.

A noben izmed teh sporazumov ne dviguje toliko prahu kot sporazum z južnoameriškim Mercosurom. Sporazum je namreč v nastajanju že zadnjih 25 let, pri čemer obljublja bolj odprt trg s 750 milijoni ljudi za kmetijske izdelke Južne Amerike in industrijskih proizvodov EU. Blok Mercosur sestavljajo Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj.

Tudi tukaj si Bruselj prizadeva za ratifikacijo predlaganega dogovora do konca leta, potem ko je v začetku septembra predlagala zaščitne ukrepe, s katerimi bi na svojo stran pridobila Francijo in druge skeptične države članice EU.

Evropska komisija, ki ureja trgovinsko politiko 27-članskega bloka, je na prvo sredo v septembru objavila končno besedilo sporazuma z gospodarstvi bloka Mercosur, ki vključuje mehanizem za zaščito evropskih kmetov, ki so najglasnejši kritiki in nasprotniki dogovora. V skladu s predlogom se bo začela preiskava, če se bo obseg uvoza iz držav Mercosura povečal za 10 odstotkov ali če se bodo cene kmetijskih proizvodov znižale za 10 odstotkov, podrobnosti končnega besedila povzema Bloomberg.

"Imeli smo zelo, zelo intenzivne izmenjave s predstavniki kmetijske skupnosti," je povedal evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič. "Želeli smo se prepričati, da smo uvedli vse previdnostne in zaščitne ukrepe, ki bi vsako državo članico in kmetijsko skupnost pomirili, da je ta sporazum dober za vse."

Bi lahko uvoz ustvaril nelojalno konkurenco in znižal kakovost hrane?

Glavni nasprotnici sporazuma sta Francija in Poljska. Prva je po objavljenem predlogu komisije zavzela spraven ton, saj je predstavnica francoske vlade povedala, da morajo uradniki v Parizu analizirati predlog komisije, vendar je pozdravila zaščitne ukrepe. Poljski predsednik vlade Donald Tusk pa je medtem dejal, da bo njegova država nasprotovala sporazumu, in dodal, da "trenutno ni partnerjev, ki bi ga lahko blokirali".

Kmetijske skupine so zelo kritične do sporazuma, pri čemer ga je lobistična skupina Copa-Cogeca označila za "gospodarsko in politično škodljivega za evropske kmete, podeželske skupnosti in potrošnike". Glavna skrb evropskih kmetov je, da bi uvoz lahko ustvaril nelojalno konkurenco in znižal kakovost hrane. Govedina, perutnina in sladkor so med najbolj spornimi izdelki, poroča Deutsche Welle.

Slovenija sporazumu z Mercosurom ne nasprotuje, čeprav mu nasprotuje KGZS. Ta je v izjavi lani zapisala, da bodo "slovenski kmetje zaradi uvoza cenejših živil bistveno manj konkurenčni, uvožena hrana pa bo manj kakovostna, zato naj Slovenija sporazum podpre le pod pogojem, da bo vključeval spoštovanje evropskih standardov pridelave".

Kaj torej prinaša trgovinski sporazum med Mercosurom in EU ter ali bi moralo evropske kmetovalce skrbeti zaradi njega?

Ameriški pritisk

Evropski odločevalci po šoku, ki so ga v globalno gospodarsko okolje letos vnesle visoke carine ameriškega predsednika Donalda Trumpa, na vsak način želijo diverzificirati svoje trgovinske odnose, pri tem pa iz zaprašenih predalov vlečejo že desetletja stare predloge.

"Spor z ZDA in negotovost, ki jo vnaša Trumpova administracija, vsekakor povečujeta privlačnost sporazuma med EU in Mercosurom za podpisnice," pove ekonomist dr. Črt Kostevc z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Medtem doda, da dilemo pri ratifikaciji sprožajo nekatere države članice EU.

Ratifikacija sporazuma je bila pred slabim letom že začasno ustavljena prav zaradi nasprotovanja evropskega kmetijskega sektorja, ki na sporazum gleda kot na odpiranje vrat nelojalni konkurenci latinskoameriških izdelkov. Sporazum naj bi namreč na eni strani južnoameriškim državam omogočil povečanje izvoza govedine, perutnine in sladkorja v EU, saj bo pri tem manj omejitev, po drugi plati pa bi države članice EU v Južno Ameriko lažje izvažale avtomobile, stroje in farmacevtske proizvode.

Pomembna država v pogajanjih je Brazilija, ki od začetka trgovinske vojne z ZDA intenzivno krepi dialog z EU. "Ameriški spor z Brazilijo je povečal možnosti ratifikacije sporazuma in tudi aktiviral Mercosur, pogovori o tem že tečejo, junijsko srečanje brazilskega predsednika Lule in predsednika Emmanuela Marcona pa je bilo namenjeno predvsem temu," izpostavi dr. Andreja Jaklič s FDV.

Nasprotovanja so na obeh straneh

"Nasprotovanja so sicer na obeh straneh, a intenzivnejša so na strani EU, kjer temu najbolj nasprotuje Francija (tudi Avstrija, Poljska in Nizozemska, tudi Italija – štiri članice, ki predstavljajo 35 odstotkov prebivalstva EU, so za blokado dovolj), med interesnimi skupinami pa predvsem kmetje, sindikati in okoljevarstveniki," še pove ekonomistka, ki omeni, da sporazum tudi v javnosti ni nikoli imel visoke podpore.

Več bo zagotovo jasno na začetku novembra, ko se bo v Kolumbiji odvil visok politični vrh EU – Latinska Amerika. "Na strani EU kljub signalu za diverzifikacijo, s katerim bi dobila dostop do velikega trga in nekaterih redkih kovin, sporazum nekako izgublja pomen, ki ga je imel v času pogajanj in pred krizami. Dinamika zadnjih mesecev in tudi odnos med EU in ZDA dajeta povsem nove okoliščine, ki terjajo spremembe trgovinske politike," še pojasnjuje dr. Jaklič.

Čeprav gre za dogovor, ki po besedah dr. Katje Zajc Kejžar, predstojnice Katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, prinaša "zavezo bolj prosti trgovini", namreč njegove implikacije bistveno presegajo okvirje trgovine. Zajc Kejžar kljub temu izpostavi, da sporazum "odpira priložnosti na velikem trgu štirih držav, katerega potencial slovenska podjetja še niso polno izkoristila".