"Tam se kopiči in koncentrira sovražnik. Do 100.000 - toliko jih je do danes zjutraj," je dejal Volodimir Zelenski in dodal, da ruska vojska pripravlja ofenzivne akcije.
Pokrovsk, ki je imel pred vojno okoli 60.000 prebivalcev, je pomembno logistično središče za ukrajinske sile, saj se nahaja na križišču več cest v regiji Doneck. Ruske sile se Pokrovsku približujejo s treh strani in so od mesta oddaljene manj kot pet kilometrov.
Zelenski je še povedal, da ukrajinske sile potiskajo žepe ruskih čet iz severovzhodne ukrajinske regije Sumi.
Spregovoril je tudi o dobavah orožja Kijevu, pri čemer je izrazil željo, da bi program nabave ameriškega orožja deloval hitreje.
"Želimo si, da bi ta 'koridor' deloval, da bi deloval malo hitreje," je dejal o dogovoru, v okviru katerega bodo druge članice Nata kupovale ameriško orožje in ga nato dobavljale Ukrajini. Po pričakovanjih bodo Nemčija, Belgija, skandinavske države in Kanada prispevale več sto milijonov evrov, je pojasnil.
Vodja kabineta Zelenskega Andrij Jermak se je medtem danes v New Yorku srečal s posebnim odposlancem ameriškega predsednika Stevom Witkoffom in mu v pogovoru sporočil, da Kremelj zavira Trumpova prizadevanja za končanje vojne.
"Ukrajina pozdravlja vse mirovne pobude, ki jih predlagajo ZDA. Žal pa Rusija vsako od njih zavira," je na družbenem omrežju X sporočil Jermak, ki je, kot je dejal, to tudi povedal Witkoffu.
Francija in Nemčija bosta okrepili podporo ukrajinski zračni obrambi
Pariz in Berlin bosta v odziv na obsežne ruske napade na Ukrajino v zadnjih dneh Kijevu zagotovili dodatno pomoč pri njegovi zračni obrambi, sta po današnjem skupnem zasedanju vlad v francoskem Toulonu v skupni izjavi sporočili državi. Zavzeli sta se tudi za zaostritev sankcij proti Rusiji, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Kljub intenzivnim mednarodnim prizadevanjem Rusija ne kaže nikakršne pripravljenosti končati svoje agresorske vojne proti Ukrajini," sta sporočili državi po srečanju nemškega kanclerja Friedricha Merza in francoskega predsednika Emmanuela Macrona.
Merz, ki se je udeležil skupnega zasedanja vlad, je dejal, da bi vojna v Ukrajini lahko trajala še veliko mesecev kljub prizadevanjem pod vodstvom ZDA, da bi jo končali. Dodal je, da ga ne preseneča nenehno odlašanje Kremlja glede neposrednih pogovorov med predsednikoma, Vladimirjem Putinom in Zelenskim, rekoč da je to del Putinove strategije.
Macron pa je izrazil upanje, da bo do srečanja med Zelenskim in Putinom prišlo. Če Putin ne bo izpolnil obljube o srečanju z Zelenskim, kot je to napovedal ameriški predsednik, bo to po njegovi oceni pomenilo, da je "izigral predsednika Trumpa".
Poleg napovedi o dodatni pomoči zračni obrambi Ukrajine sta se Pariz in Berlin danes zavzela tudi za dodatne ukrepe proti Moskvi, da bi tako okrepili pritisk na Rusijo za končanje vojne.
Za dodatne ukrepe si bosta državi prizadevali tako v okviru skupine G7 kot Evropske unije, znotraj katere sicer že potekajo pogovori o novem svežnju sankcij. Francija in Nemčija si po poročanju dpa prizadevata, da bi bile te usmerjene proti tretjim državam, ki podpirajo rusko vojno v Ukrajini.
V četrtek je Rusija na Kijev izstrelila tako rakete kot drone, ki so povzročili veliko uničenje v stanovanjskih stavbah in terjali najmanj 23 žrtev, med katerimi so štirje otroci.
Jedrsko odvračanje kot temelj varnosti
Francija in Nemčija - edini članici EU z jedrskim orožjem - sta po današnjem zasedanju vlad sporočili še, da sta v luči skupnih varnostnih izzivov odprti za strateški dialog. Cilj je med drugim nadalje povezati skupne varnostne in obrambne cilje ter strategije, so zapisali. Jedrsko odvračanje sta izpostavili kot temelj varnosti zveze Nato.
Državi bosta novembra v Berlinu tudi soorganizirali digitalni vrh, da bi izboljšali evropsko usklajevanje glede tehnoloških vprašanj. Srečanja, na katerem pričakujejo okoli 900 predstavnikov politike, gospodarstva, znanosti in civilne družbe, naj bi se udeležila tudi Merz in Macron.
Vladi obeh držav sta se sešli na prvem tovrstne srečanju, odkar je položaj maja letos v Nemčiji zasedla vlada kanclerja Merza. Ta je skupno sejo vodil skupaj z Macronom. Njegova vlada, ki jo vodi premier Francois Bayrou, bi sicer na položaju utegnila ostati le še kratek čas, saj zaenkrat nima zagotovljene podpore na glasovanju o zaupnici 8. septembra.
