Potem ko je administracija ameriškega predsednika Joea Bidna znižala stopnjo zaupnosti obveščevalnih podatkov, je postalo znano, da Rusija s pomočjo Wagnerjeve skupine za boje v Ukrajini novači zapornike in vodi ofenzivo na mesto Bahmut.
Vpliv te ruske paravojaške organizacije, ki jo vodi Jevgenij Prigožin, tesen sodelavec ruskega predsednika Vladimirja Putina, pa se širi tudi izven meja Ukrajine, med drugim v Srbiji. Decembra lani je v Beograd tako prišla skupina wagnerjevcev, ki naj bi se tam borila proti širjenju protiruskega vzdušja, poroča Politico.
Srbijo naj bi izbrali zaradi treh razlogov. Želeli naj bi vplivati na države s šibkim vodenjem in nenehnimi varnostnimi izzivi ter na države, ki imajo bogate naravne vire, je sporočila pomočnica direktorja in sodelavka združenja Transnational Threats Project pri washingtonskem Centru za strateške in mednarodne študije Catrina Doxsee. "Njihova naloga je, da sprejmejo varnostne sporazume in olajšajo prihodnje diplomatske odnose s temi državami," je pojasnila. Zoperstavili naj bi se tudi aktivnostim ruske diaspore v Srbiji, ki so uperjene proti Putinovemu režimu.
Politico izpostavlja tudi dejstvo, da je Wagner prišel v Srbijo v času velikih napetosti na Kosovu in da je takrat srbski predsednik Aleksandar Vučić ukazal dvig stopnje pripravljenosti srbske vojske. Čeprav je pozneje znižal stopnjo pripravljenosti vojske, je povsem jasno, kdaj je v Srbijo prišla skupina Wagner, poroča Politico.
V dokumentih, ki jih je pridobil ta ameriški medij, naj bi bilo zapisano, da imajo te operacije za glavni cilj prekiniti dogovore z ZDA in poslabšanje odnosov s to državo. "Ameriška vlada je zaskrbljena nad obsegom Wagnerjevega vpletanja v notranjo politiko suverenih držav, kršitvami človekovih pravic in plenjenem naravnih bogastev," je dejal visoki uradnik ameriške administracije. "Obstajajo pomembni dokazi, da Wagnerjeva ostra protiteroristična taktika na mestih, kot je Mali, poslabšuje položaj in ustvarja več priložnosti za skrajneže," njegove besede še navaja Politico.
