Po dveh dirkah nove sezone je jasno: formula 1, kakršno smo poznali, je odšla v zgodovino. Za vedno? Ene je groza pomisliti na to. Drugi kimajo, da je treba iti v korak s časom. Kajti sezona 2026 ni prinesla le kozmetičnih popravkov, ampak pravo tehnično revolucijo. Leto 2026 je namesto motorjev, ki so hrumeli s surovo močjo, leto vzpona elektrike. Z motorji, ki temeljijo na že 50-odstotnem deležu električne energije. Ena od sprememb, ki jih opazi še dirkanja nevajeno oko, je ta, kako nenavadno dirkalnik pridobiva hitrost: če je "napadalec" dovolj blizu bolidu pred sabo, dobi dostop do dodatne električne energije, ki mu omogoči "boost" za prehitevanje, medtem ko vodilni dirkalnik te dodatne energije nima na voljo. Hja, kot da bi igral video igro ...
"Če postane vse skupaj preveč podobno Mario Kartu, se bom vprašal, ali je to še vedno tisto, kar rad počnem"
Ker motorji zaradi večje odvisnosti od baterij na ravninah hitreje izgubljajo energijo, so morali inženirji uvesti t. i. aktivno aerodinamiko, kjer se premikata tako prednje kot zadnje krilce. Poleg vseh novosti skuša formula 1 preživeti v svetu, ki bi rad postal ogljično nevtralen. Uvedba stoodstotno trajnostnih sintetičnih goriv je ključna za preživetje športa v trenutni klimi, ker privablja nove proizvajalce, kot je Audi, pravijo. Tu so še nove dimenzije pošasti na kolesih. Po letih pritoževanja, da so dirkalniki postali preveliki in težki kot tank, so se letošnja pravila osredotočila na zmanjšanje bolidov. Širina se je z dveh metrov spustila na 1,9 metra, teža s 798 kilogramov na 768. Ja, F1 je vstopila v novo leto z največjo preobrazbo v svoji sodobni zgodovini.
Potrebuješ diplomo, da vse to razumeš
Ob radikalnih spremembah so odzivi v paddocku seveda mešani. Od navdušenja nad tehnološkim napredkom do ostre kritike o izgubi dirkaškega DNK. Svet se je razdelil na dva pola. Je to še to? Odvisno, koga vprašate. Uvodni dirki sta dali junaka, ki sta lani še švigala pod vrhom. Mercedesov duet. George Russell, 28-letni Britanec, je v Avstraliji dobil svojo šesto dirko v karieri. Na Kitajskem pa se je na prvem in drugem mestu izmenjal s Kimijem Antonellijem, ki ga je zmedeni napovedovalec na zmagovalnem odru predstavil kar kot Kimija Räikkönena, čeprav sloviti Finec že pet let uživa v F1 penziji. Italijan je z 19 leti in 202 dnevoma drugi najmlajši zmagovalec dirke formule 1. Najmlajši: Max Verstappen je štel 18 let in 228 dni, ko je leta 2016 izrabil spektakularni konec Lewisa Hamiltona in Nica Rosberga že v prvem krogu.
Zagovorniki sprememb izpostavljajo, da so novi dirkalniki, ker so lažji in ožji, prinesli nazaj več dinamike in nepredvidljivosti. Tisto agilnost, ki je manjkala prejšnji generaciji "tovornjakov" na stezi. Bolidi so bolj odzivni v ozkih zavojih, kar omogoča tesnejše boje in več manevrskega prostora. Na drugi strani kritiki menijo, da je F1 izgubila svojo dušo, 41-letni veteran Lewis Hamilton je že pred sezono opozarjal: "Potrebuješ diplomo, da vse to razumeš. Sedeli smo na sestankih in zdi se mi, da niti navijači ne bodo vedeli, kaj se dogaja na stezi, ko bodo vozniki nenehno pritiskali na gumbe za energijo."
Pol stoletja se je končalo s protesti
Mimogrede, konec je še ene tradicije. Kot proizvajalec motorjev se je poslovil Renault. Kot lastnik ekipe Alpine ostaja na stezah, vendar to ni več tovarniška ekipa v polnem pomenu. Namesto lastnih imajo zdaj njeni dirkalniki Mercedesove motorje. Po koncu lanske sezone je Renault prenehal z razvojem in izdelavo lastnih pogonskih agregatov za F1. Razlog: njegov motor v hibridni eri ni bil povsem konkurenčen, stroški razvoja povsem novega motorja za leto 2026 pa so bili ocenjeni kot previsoki glede na pričakovan marketinški izplen. To pomeni konec skoraj 50-letne tradicije tovarne v Viry-Chatillonu, ki je motorje izdelovala od leta 1977.
Zgodovina Renaulta v F1 je ena najbogatejših in hkrati najbolj razgibanih. V sedemdesetih in osemdesetih so bili Francozi pionirji, uvedli so turbo motorje, ki so spremenili F1, in z dirkači, kot je Alain Prost, postali velesila. Potem so kot dobavitelj motorjev, predvsem Williamsu in Benettonu, vladali v devetdesetih. Njihovi motorji so osvojili šest zaporednih konstruktorskih naslovov. Ali pa novo stoletje, zlata doba s Fernandom Alonsom, ko je Renault kupil ekipo Benetton, premagal Ferrari in Michaela Schumacherja. Nato še partnerstvo z Red Bullom, ko je bil Renault kot dobavitelj motorjev ključni del štirih naslovov Sebastiana Vettla. Po letu 2020 so se v Franciji dirkaški šport šli na novo. Da bi promovirali svojo športno znamko, so ekipo preimenovali v Alpine, motorji pa so do konca lanskega leta ostali Renaultovi. Odločitev o ukinitvi je sprožila proteste zaposlenih, saj so bili prepričani, da je njihov prototip motorja za leto 2026 obetal veliko. Konec programa F1 pa ne pomeni zaprtja tovarne v Viry-Chatillonu. Renault jo spreminja v visokotehnološki center, kjer se bo posvečal razvoju za prihodnje superšportne avtomobile Alpine in spremljanju drugih dirkalnih programov, kot je denimo Dakar.
Plačani tako dobro, da se ne smejo pritoževati
Nazaj k novostim. Aktualni prvak Lando Norris (McLaren) je eden od njihovih najbolj glasnih zagovornikov: "Novi sistemi zahtevajo več pozornosti v kokpitu. Meni se zdi to zabavno, saj dirkač postane še bolj pomemben del enačbe. F1 se nenehno spreminja in to je nov izziv tako za voznike kot za inženirje. Plačani smo astronomsko, da se prilagodimo, zato se ne smemo pritoževati. Dirkalniki so hitri in zahtevajo drugačno razmišljanje."
Charles Leclerc je bil, čeprav se ni izšlo po njegovo, v Šanghaju po radijski zvezi navdušen v obrambi novih pravil. "Haha, res sem užival v tem. Iskreno, ti dirkalniki so v dirki dejansko precej zabavni. Zelo trd boj, a pošten. Dirkalnik je bil odličen, ekipa. Dobro opravljeno!" je Ferrarijevim inženirjem vzkliknil po napetem moštvenem dvoboju s Hamiltonom za stopničke.
Je pa nova F1 neusmiljenega kritika dobila v Maxu Verstappnu. Po uvodnih dirkah je štirikratni prvak jasen: "To ni več dirkanje. To je formula E na steroidih. Na ravninah moraš prestavljati v nižjo prestavo, da napolniš baterijo, kar je povsem skregano z logiko dirkanja. Upam, da F1 ne bo žrtvovala čistega dirkanja na račun spektakla in umetnega prehitevanja. Če postane vse skupaj preveč podobno Mario Kartu, se bom vprašal, ali je to še vedno tisto, kar rad počnem."
Po dirkah v Avstraliji in na Kitajskem mednarodna avtomobilistična zveza FIA trdi, da so številke o prehitevanjih rekordne in da navijači uživajo. A ko najboljši dirkač generacije pravi, da je njen produkt "fundamentalno pokvarjen", je to težko ignorirati. Verstappen ponavlja, da je to prehitevanje - umetno. "To je kot video igra. Prehitiš s pomočjo 'boosta', nato ti na naslednji ravnini zmanjka baterije in te tekmec prehiti nazaj. Če je komu to všeč, potem nima pojma, kaj je pravo dirkanje," je bil oster v Šanghaju. Za voznika njegovega kova, ki ceni surovo hitrost in taktično preigravanje skozi ovinke, je postalo upravljanje z energijo preveč dominanten faktor. Namesto da bi vozniki pritiskali na polno, morajo zdaj kalkulirati, kdaj shraniti energijo, kar Verstappen označuje za "antidirkaško". Če so bili pri Red Bullu navajeni na prevlado, jih je sezona 2026 postavila pod hladno prho. "Vsak krog je boj za preživetje," je Nizozemec dejal na Kitajskem.
Strateška igra mačke z mišjo
Izpostavil je tudi varnostni vidik. Zaradi kompleksnosti novih sistemov so nekateri vozniki startali s skoraj praznimi baterijami, kar povzroča nevarne razlike v hitrosti že v prvem ovinku. V paddocku se tako že šušlja o prihodnosti nejevoljnega Verstappna. Večkrat je poudaril, da ne bo ostal v F1 samo zato, da bi bil tam. Želi uživati v vožnji. Napovedal je že nastop na 24 ur Nürburgringa v maju, kjer išče "pravo dirkaško zabavo" v GT3 avtomobilih. Njegova frustracija nad "politiko in umetnim šovom" v F1 je očitno dosegla vrelišče.
In tu je še najstarejši v trenutni karavani. Fernando Alonso (ekipa Aston Martin na Hondin pogon), ki se ne vda kljub 44 letom. Po prvih izkušnjah na stezi in v simulatorju je sezono sarkastično označil za "svetovno prvenstvo v baterijah". Ena njegovih najbolj ostrih kritik se nanaša na vlogo voznika. Zaradi potrebe po varčevanju z energijo za ravnine se hitrosti v ovinkih zmanjšujejo. "Kot dirkač uživam v vožnji na polno. Trenutno tega ne moreš početi. Če gremo skozi ovinke počasi, da varčujemo z energijo, potem vloga dirkača, tisto njegovo tveganje v ovinku, počasi umira," je izjavil po Melbournu in se pritoževal še nad ekstremnimi vibracijami novega pogonskega sklopa, zaradi katerih je celo izgubljal občutek v rokah in nogah. Ob tem meni, da je prehitevanje postalo strateška igra mačke in miši: "Če uporabiš vso energijo za prehitevanje na eni ravnini, boš na naslednji lahek plen, ker bo tvoja baterija prazna."
